Opel vectra 1,9 CDTI elegance

Oplova vectra  tretje generacije izvira iz leta 2001. Med ostro konkurenco srednjega razreda so se ji začela kazati leta, zato so jo lani prenovili. Dobila je karoserijske poteze v skladu z novimi modeli te znamke, predvsem astro. In treba je priznati, da je prenova lepo uspela. Sploh prednji del, z velikimi luči deluje precej bolj sodobno. Nekoliko zaostaja zadek, ki je bolj ali manj ostal nespremenjen. Precej ostri robovi in ravne površine delujejo svojstveno elegantno in masivno. Avtomobil v celoti je čistih, klasičnih linij. Morda nekoliko spominja že na ameriške sorodnike, a če se komu zazdi tako, je verjetno kriv koncern GM, pod katerega spada tudi Opel. Ob pregledu zunanjosti velja omeniti še kolesa – platišča delujejo lepa in prepoznavno Oplovo oblikovana. A čudež, ki je zmedel praktično vsakega opazovalca – to niso lita platišča. Gre za izjemno smelo oblikovane kolesne pokrove, pod katerimi se nahaja jekleno platišče, ki je izrezano tako, da ga pod pokrovom ni videti. Glede tega gre Oplu priznati odlično oblikovno potezo!

Podobno kot z zunanjostjo je tudi z notranjostjo. Ta deluje precej drugačna od konkurence. Je dokaj ravnih linij, ki so na svoj način elegantne, a tudi resne brez posebej domiselnih potez. Kot takšne pa vzbujajo tudi občutek čvrstosti in masivne varnosti. Tudi v notranjosti se bi lahko kmalu spomnili na ameriške avtomobile. Poleg resnosti oblike ne navduši prevladujoča črnina, s kombinacijo sivkastega tekstila. Vtis bi lahko bil kmalu precej monoton, če bi pri Oplu ne uporabili kroma za nekatere detajle. Poleg tega so lepo izvedli tudi okrasne elemente, ki so sicer plastični, a delujejo kot kombinacija titana in aluminija. Tudi izdelavi ni bilo mogoče očitati večjih pomanjkljivosti.

Upoštevaje, da je vectra s preko 4,6 metra dolžine, že precej velik avtomobil bi lahko pričakovali bolj prostorno notranjost. Saj ne, da bi prostora izrazito primanjkovalo – masivne plastične obloge dajo vtis manjšega prostora, kot v resnici je. Glede na to, da se sedi precej visoko, ker je sicer dobro za prekrvavitev nog na daljših poteh in tudi za preglednost, pa lahko zmanjka prostora nad glavami za dvometraše. In prisiljeni si bodo naslon nastaviti v bolj ležeči položaj. Tudi glede odlagališč bi si lahko zaželeli več manjših prostorčkov za odlaganje drobnarij. Medtem, ko sta predala v prednjih vratih simbolične velikosti, je zaprt predal pred sovoznikom dovolj velik, a žal brez ključavnice.

Zadnji potniki so se lahko v testnem primeru razveselili senčil v zadnjih vratih, pri čemer se je zdelo nenavadno, zakaj ni senčila tudi na zadnjem steklu? Testni avtomobil je vseboval tudi dva izhoda za slušalke za zadaj sedeče. Ti so lahko glasnost in izbiro med CD-ji ali radiem, ne da bi to motilo voznika,  upravljali z gumbi nameščenimi na konec vmesne konzole. V limuzinskem zadku se je nahajal velik, 500-litrski prtljažnik, ki ga je bilo moč z deljivim podiranjem naslonjal zadnje klopi povečati vse do 1050 litrov. Uporabnost prtljažnika žal skrči limuzinska oblika, oziroma odprtina v potniški prostor, ki jo zmanjša še rob  podrtih naslonjal.

Glede ergonomije gre vectri večinoma pripisati pohvale. Položaj za volanom si je moč lepo prilagoditi, sedeži dobro oprimejo telo, preglednost nad okolico in preprostimi merilniki je nezahtevna. Voznika utegne že na prvi pogled zmotiti volan, ki ima sicer okoli obroča vidne šive, a material je vseeno plastika. Na volanu pa gre toliko bolj pohvaliti multifunkcijsko upravljanje, ki se ga voznik hitro navadi in deluje priročno. Veliko manj priročen se zdi Oplov sistem ročic, ki se vračajo nazaj v osnovno lego in ne zaskočijo. Potrebno se je privajati izklapljanja smerokazalcev, a to še gre, težje je z brisalci. Nenavadna se zdi tudi rešitev le dveh gumbov (na voznikovih vratih) za štiri električno pomična stekla– izbiro prednjih ali zadnjih lahko določite z drsnikom. Vendarle pa se je dalo v tednu dni vsega privaditi. Med sicer brezhibnim delovanjem avtomobila je zatajil le nadzor tlaka v pnevmatikah, ki je javljal napako.

V vectro 1,9 CDTI je bil vgrajen turbodizelski motor, ki je sodil bolj v spodnji del dizelske palete. Med tremi enako velikimi agregati je sicer spadal v sredino, a krono dizlov pri vectri predstavlja 3-litrski šestvaljnik. No, naš, testni motor je iz prostornine 1,9 litra razvil 120 KM in 280 Nm navora. Pohvaliti gre mirnost delovanja motorja in zvezno pospeševanje preko celotnega območja vrtljajev. Tovarna obljublja okroglih 200 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 11,5 sekunde. A bolj kot zelo športne lastnosti motorja razveseli njegova kultiviranost in usklajenost s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki mu streže dovolj natančna, a nekoliko počasna prestavna ročica. V končni fazi pa ne gre zanemariti še povprečne porabe, ki je ob precej lagodni vožnji, kakršna vectri najbolj pristaja, znašala 7,7 litra goriva na 100 kilometrov.

Vectra že s klasično obliko in tudi kultiviranim motorjem sporoča, da je bodo najbolj veseli umirjeni in lagodni vozniki, ki jim je pomembno predvsem udobje. Tega zna biti veliko tudi med vožnjo. Predvsem med vožnjo po cetstah brez poškodb in pri zmernih hitrostih. A na slabših podlagah oziroma pri hitri vožnji vectra očitno pokaže nezadovoljstvo. Podvozje je preveč plavajoče za dober občutek, saj pretirano zaniha na neravninah, volan, ki bi že v osnovi lahko imel trši prenos, pa je potrebno preko lukenj močno držati, saj se nanj prenašajo vsi udarci s cestišča. Kot takšna bo vectra zadovoljila le mirne voznike, saj s športnostjo res nima nič skupnega. A verjetno je to pač njena ciljna skupina. Za ostre voznike pri Oplu namreč nudijo različice z oznako OPC.

Zaključek

Oprema elegance je torej nakazovala tudi eleganten slog vožnje. Sodila je nekako v sredino, če ne celo spodnjo polovico opreme. A čeprav že sama po sebi  vsebuje večino smiselne opreme, je testni avto bogatila še dodatna oprema v vrednosti preko 600 tisočakov. Tako se je cena za model 1,9 CDTI elegance vzdignila iz 5,7 na 6,3 milijona tolarjev. Poceni takšna vectra torej ni, a pri Oplu imajo zelo dolgo tradicijo in številne zveste kupce, ki jim cena za dobljeno ne bo sporna.