Opel astra GTC 1,9 CDTi cosmo

Že pri prvem testu astre GTC sem ugotovil, da je ta oblika Oplu zelo lepo uspela. Nastala je iz koncepta, pri katerem smo se kar bali, da bo do serijske izvedbe precej drugačen, a ni. Tri leta stara oblika je še povsem sveža in agresivna. Ostre karoserijske poteze, prečiščene linije, klinasta bočna silhueta in masiven zadek dajejo vtis zmogljivega avtomobila, ki pa je tipičen predstavnik Oplovega oblikovanja. Obarvana v žgoče rdečo barvo in posajena na 17-palčna kolesa je astra GTC videti pravi užitkarski stroj. Visoki boki, nizka stekla in proti zadku padajoča streha so tipično kupejevske lastnosti. Njihovo slabo stran pa je občutiti pri preglednosti, še posebej ko gledamo nazaj. Zato bi vsekakor priporočil parkirne senzorje, kot so bili za doplačilo vgrajeni na testnem avtomobilu. Druga slaba stran vseh kupejev pa so velika vrata, ki morajo omogočati tudi vstop na zadnjo klop, a so na tesnih parkiriščih kar prevelika.

Zunanja rdečina se je v notranjosti povsem izgubila. Vse kar je ostalo so bili sivi odtenki od črne plastike, črnih površin z videzom klavirskega laka, preko temno sivih sedežev pa do aluminijastih okrasnih vstavkov. Pa vendarle kombinacija ni videti monotono, saj so obrobe sedežev iz črnega usnja s svetlimi šivi, osrednji del pa je iz blaga. Materiali so na otip dobri, tudi nad izdelavo ni bilo pripomb. Logika oblikovanja zelo lepo zrcali karoserijske značilnosti tudi v kabini – ravne, ostre poteze, urejen videz in značilno Oplovi oblikovalsko zamisel strnejo oblikovalsko zamisel v usklajeno celoto.

4,24 metra dolžine skupaj s kratkimi previsi ne pomeni le mišičastega videza ampak tudi presenetljivo prostorno notranjost. 146 centimetrov višine je dovolj, da se lahko pričakuje dobro sedenje. In tako je tudi v resnici. Na prednjih sedežih je prostora za tovrstne avtomobile nadpovprečno. Nekoliko izrazitejša višinska nastavitev ne bi škodila, saj so višje rasli lahko hitro pod streho. Široko odpiranje velikih vrat in pomik prednjih sedežev naprej omogoči, da zapolnite tudi zadnjo klop. Čeprav je plezanje tja postopek, ki vam bi pri limuzinah odpadel, je prostora na zadnji klopi nad pričakovanji veliko. Čeprav je njena oblika precej špartanska in brez sredinskega naslona, kupejevske utesnjenosti ni čutiti in sedi se prav dobro. Skratka – opel astra OPC ni le lep kombi-kupe, temveč tudi dovolj prostoren, da vas ne omeji le na prevoz dveh večjih in dveh manjših potnikov.

Po prostorni notranjosti se bi po vsaki logiki moral roditi sum, da nekje so pa vendarle morali odškrniti centimetre. A tudi za orjaškimi prtljažnimi vrati čaka presenečenje. Luknja namenjena prtljagi je namreč presenetljivo velika. V osnovi premore 380 litrov, po podiranju zadnje klopi pa celo do 1295 litrov. No, prostora pa na koncu koncev vendarle zmanjka – in to v obliki predalov za potnike. Po notranjosti namreč nastane kar problem z odlagališči – sploh sredinska konzola je slabo izkoriščena, a to je pač edini minus glede prostora, ki ga lahko od tovrstnega avtomobila pričakujemo.

Po ureditvi delovnega mesta za voznika se astra GTC nič kaj ne razlikuje od svojih sester. Položaj za primerno velikim in prijetno debelim usnjenim volanom si je moč dobro nastaviti, gumbki na sredinski konzoli so lepo usklajeni med sabo in mehki za pritiskanje, a morda kar malo preveč podobni drug drugemu. Vendarle pa je ta logika enaka kot v vseh oplih. Tudi merilniki so pregledni, a med njimi manjka tisti,ki vas obvešča o temperaturi hladilne tekočine. S potovalnim računalnikom, ki je bogato založen z informacijami, je najlažje rokovati preko volanskih gumbkov, saj je sistem upravljanja na sredinski konzoli opazno bolj nerodno zasnovan. Poleg tega volanski obroč premore še simpatično preprost sistem upravljanja z audio sistemom. Zoprnih presenečenj v obliki zakompliciranih novitet torej v astri GTC ne boste doživeli.

Morda bi večino zapisanega o Oplovi astri GTC lahko predvideli že na podlagi prvega testa. Razlika pa je dobro čutna pri primerjavi zmogljivosti osnovnega bencinskega motorja in tokratnega dizla. Pod zašiljenim pokrovom motorja je sedaj svoje delo namreč opravljalo 120 temperamentnih in kultiviranih konjičev, stlačenih v 1,9 litra gibne prostornine. Njihova originalna konjušnica bi nosila napis JTD, kar s sabo prinese predvsem dobre lastnosti. Iz Fiatovega koncerna izposojeni motor namreč razveseli z zelo suverenim in hkrati kultiviranim delovanjem. Le ob mrzlih jutrih je klasično dizelsko šklepetajoč, a ko se ogreje postane miren, zvočno prijetno zadušen in preko celotnega območja vrtljajev zvezno zmogljiv. Tovarna navaja 196 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 10,4 sekunde. 280 Nm navora skupaj z dobro preračunanim šeststopenjskim ročnim menjalnikom veščim voznikom omogoča, da se jih ne bo otresel marsikateri bistveno močnejši bencinski vrstnik. Čeprav je prestavna ročica ugodno natančna in hitra, po njej ni potrebno nenehno posegati, saj je astra GTC s tem motorjem prijetno suverena. Omogoča lahko lenarjenje v peti ali šesti prestavi ali športno drvenje pri malo pogostejših prestavljanjih. Odvisno od teh dveh načinov vožnje lahko pričakujete tudi nihanja porabe. Minimalno povprečje je namreč znašalo 5,9 litra, maksimalno pa 8,3. Povprečje celotnega testa je bilo, upoštevaje živahnost vožnje, pohvalno nizkih 7,2 litra.

Kupejevska oblika je vsekakor kriva za številne poglede. A kaj bi bili ti, če bi avtomobil ne omogočal športnosti, kot jo obljublja? Pohvale vredna kombinacija motorja in menjalnika rabi še dobro podvozje, da je zgodba zaključena. V primeru testne astre GTC so tudi na tem področju pri Oplu odlično opravili svoje delo. Kljub doplačilnim 17-palčnim kolesom je namreč podvozje odlično usklajeno med udobjem za družinske izlete ali trdoto za uživanja po zavitih panoramskih cestah. Pa ne le to. Testna astra GTC je premogla tudi dvolično osebnost – s pritiskom na gumb sport, ki se nahaja na vrhu sredinske konzole so se namreč spremenile nastavitve podvozja in motorne elektronike. Pedal za plin je ubogal hitreje, volan je dajal boljši občutek, podvozje je otrdelo. Iz udobnega avtomobila je nastal še izrazitejši športnik, ki se je odlično peljal skozi ovinke in hitro ubogal voznikove ukaze. Pa tudi v tej nastavitvi vožnja ni bila neudobna ali groba. Že sicer prijetna voznost astre je s to domislico, imenovano IDS, pridobila še dodaten velik +. In v končni fazi si plus zaslužijo tudi dobre luči.

Opel astra GTC 1,9 CDTI cosmo je torej avtomobil, ki zna osvojiti voznike z uravnoteženo mehaniko. Z obliko, udobjem in prostornostjo pa prepriča tudi njihove sopotnike. In v tem segmentu konkurence s podobnim značajem res ni veliko. Medtem, ko vas bo serijsko opremljena različica stala praktično okroglih 20.000 €, je bila testna bogatejša za tempomat, električno zložljiva zunanja ogledala, zadnje parkirne senzorje, radio z mp3 predvajalnikom, potovalni računalnik, ksenonske žaromete z dnevnimi lučmi, omenjen sistem IDS in 17-palčna lita platišča. Vse to je ceno testnega modela povišalo na končnih 22.050  €.