Opel corsa 1,2 16v easytronic cosmo

Testna opel corsa je bila že na prvi pogled drugačna kot drugi avtomobili. Medtem, ko zadnje čase na teste dobivamo  predvsem belo obarvana vozila, so se pri Oplu odločili karoserijo odeti v poseben mentol zelen barvni odtenek, ki je corsi prav lepo pristajal. Oblikovno lahko rečemo, da je petvratna corsa skladen in zlahka prepoznaven avtomobil. Karoserija deluje masivna, sploh s prednjega dela precej čokata, s kratkimi previsi preko koles pa tudi optično čvrsto posajena na tla. Prednje in zadnje luči corse so oznanile nove poteze, ki so se le nekoliko spremenjene prenesle tudi na trenutno še posebej privlačno večjo sestro insignio.

Notranjost testnega primerka je polepšal bogat videz paketa opreme Cosmo. Temno, a lepo sestavljeno plastiko so popestrile svetle obrobe okroglih zračnih rež in merilnikov, ki naj bi posnemale barvo aluminija. Ta se je pojavila tudi okoli zanimivo oblikovane prestavne ročice, ki je takoj dala vedeti, da je v cosro vgrajen poseben menjalnik. Na vrhu sredinske konzole, katere eleganco je poudarjal svetleče črno lakiran osrednji del, se je nahajal velik prikazovalnik s podatki klime, radia in potovalnega računalnika. Še posebej zanimivo in ponoči prijetno toplo ter navidezno mehko, so delovala prosojna in oranžno osvetljena stikala za električni pomik stekel, nastavljanje luči, klime ter audio sistema. Strnjeno v celoto je potniški prostor  corse naredil urejen, eleganten in tudi originalen vtis. Z videzom se oddaljuje od povprečnih predstavnikov svojega velikostnega razreda, saj deluje bolj plemenito in domiselno.

Aktualna generacija corse je napram pretekli kar opazno zrasla v vse dimenzije. To je seveda, ob precej naprej pomaknjenem vetrobranskem steklu, prineslo prijeten občutek prostora. Spredaj sedeči bi lahko rekli, da sedijo v večjem avtomobilu, kot je dejansko navzven vidno, čeprav je armaturna plošča tipično po nemško masivna. Po zaslugi povečanja višine, bo prostora na zadnji klopi prej zmanjkalo za kolena kot glave.

Corsin zadek razkrije lepo obdelan prtljažni prostor, ki meri 285 litrov in je povečljiv z zlaganjem tretjinsko deljive zadnje klopi. Kadar izkoristite ves prostor do prednjih sedežev in stropa, meri maksimalna prostornina 1100 litrov. Poleg lepo pravokotne oblike prtljažnika je pohvalno tudi po višini nastavljivo dno. Če je dvignjeno in tako poravnano s podrtimi nasloni zadnje klopi, se pod njem nahaja še precej zajeten odlagalni prostor. Glede odlagališč je corsa prijazen avtomobilček – poleg predala pred sovoznikom in več vdolbin v medsedežni konzoli, so na voljo še predali v vratih in žepka na hrbtiščih sedežev, ter žal premajhen  predal pred sovoznikom.

Ergonomija v oplih je dobro znana in preizkušena. Položaj za multifunkcijskim volanom je dobro nastavljiv in pregleden, le zadnja stebrička s svojo masivnostjo ovirata nemoten pregled nad okolico. Sedeža nudita telesu dobro podporo hrbtenice in tudi oprijem v ovinkih. Oplovega načina iskanja po bogato založenem dvojnem potovalnem računalniku se ni težko privaditi. Lepega videza in dobro pregledni so še merilniki, ki pa ne vključujejo merilnika temperature hladilne tekočine.

Pogonski agregat je bil 1,2-litrski bencinski štirivaljnik, ki premore 80 KM in 110 Nm največjega navora. Motorček smo preizkusili že v pretekli generaciji corse in še vedno lahko ostanemo pri istem mnenju, da je miren in dokaj tih  pri mestni in primestni uporabi. Za dinamično vožnjo pa je že premalo zmogljiv. Najvišja hitrost naj bi znašala 168 km/h, pospešek do 100 km/h pa kar 15,4 sekunde. Za umirjeno – lenoben vtis je precej kriv tudi robotizirani menjalnik Easytronic, ki omogoča samodejno menjavanje prestav v navadnem, športnem ali zimskem načinu ali pač ročno prestavljanje. Menjalnik ima lepo oblikovano prestavno ročico, ki lepo sede v roke in ima prijeten gib. Samodejno prestavljanje je najbolj uglajeno v zimskem načinu, medtem, ko je v športnem režimu precej cukajoče. V obeh primerih ni bliskovito hitro, zato se za bolj dinamične podvige še vedno priporoča kar ročno prestavljanje z gibi ročice naprej oziroma nazaj. Sploh v mestni in primestni vožnji pa je ta menjalnik dobrodošla izbira, saj ne rabite skrbeti za telovadbo leve noge po sklopki. Omenjena kombinacija motorja in menjalnika kliče predvsem umirjene kupce. Minimalna poraba na testu je znašala 6,1 litra, maksimalna 8,8, povprečje pa se je seštelo na 7,8 litra.

Corsino podvozje se lahko pohvali s prijetno nastavitvijo vzmetenja, ki deluje značilno čvrsto in masivno, a pri tem ne žrtvuje udobja na slabših podlagah, čeprav je posajena na 16-palčna kolesa. Tako lega kot vodljivost sta dobri, le povratnih informacij z volanskega obroča je premalo za športne občutke. Bolj uporabno se takšen krmilni mehanizem izkaže v mestih z lahkotnostjo manevriranj, kar pa naj bi bili v bistvu osnovni namen avtomobilov tega segmenta.

S prijetnim videzom karoserije ter bogato založenostjo paketa opreme Cosmo, je Oplova corsa avtomobil, ki lahko zadovolji širok spekter kupcev. Ko govorimo o kombinaciji motorja 1,2 16v in robotiziranega menjalnika Easytronic, se zdi da bodo tovrstnega avtomobila še posebej veseli umirjeni vozniki oziroma še prej voznice, ki jim bo dosti pomenila tudi svežina nekaterih oblikovnih elementov v notranjosti. Medtem, ko corsa 1,2 16v easytronic cosmo stane 13.440 €, je bil testni model obogaten z dobrih 1500 € vrednim spiskom dodatne opreme.