Opel astra 1,6 16V twinport enjoy

Pred 75 leti je Opel pričel z izdelavo avtomobila, katerega vojaški čin ga ni uvrščal posebej visoko. Prvi kompaktni opel je dolgo skromno vztrajal med limuzinami z veličastnimi imeni  Kapitan, Admiral, Senator, Diplomat. V začetku devetdesetih pa si je Opel zaželel, da bi kadet postal zvezda svojega razreda in mu je nadel kar latinsko ime za zvezde - Astra. Med ostro konkurenco je vedno sijala dovolj prepoznavno, da je bila všeč širokemu spektru kupcev. V četrti generaciji je njena oblika zasijala še posebej močno, tehnika in oprema pa tudi nista zaostali.

Zunanjost

Čeprav je videti, kot bi bila sveže rojena, je aktualna generacija Oplove astre na trgu že dobri dve leti. Medtem, ko nas je prva generacija modela s tem imenom prepričevala z oblinami, sta druga in tretja stavili na ostre linije. V četrto so se pri Oplu odločili za obline pomešane z ostrimi karakternimi linijami. Nastala kombinacija sodi v sam vrh všečnosti med primerljivo konkurenco, pa čeprav se zdi, da v beli barvi njene linije ne pridejo dobro do izraza. Kljub temu je nemogoče zgrešiti družino iz katere izhaja, saj precej potez povzema po večji sestri Insigniji in dosega pohvalno skladnost karoserijskih razmerij. Visoki boki in masiven zadek pa žal žrtvujejo dobro preglednost nazaj. Čeprav so se pri Oplu ob oblikovanju res potrudili, se pozoren opazovalec lahko začudi, da so iz prejšnje generacije prestavili vratne kljuke.

Notranjost

Tudi po spoznavanju astrine notranjosti lahko Oplovim oblikovalcem čestitamo za urejen, eleganten vtis, ki se močno navezuje na že omenjeno insignio. Tako merilniki, kot bogato založena, simetrična sredinska konzola, ustvarijo vtis naprednosti in skladnosti. Težko bi rekli, da so sivinskimi  odtenki zgrešili, a kanček barvitosti ne bi škodil vsaj pri izbiri tekstila. Medtem, ko so sredinski deli sedežev popestreni z vzorcem, so obrobe in vratni paneli odeti v blago, ki se zdi znano že od nekdaj. Na srečo primerno nameščene imitacije aluminija in kromirani detajli videz uspešno poživijo. Kljub natančni izdelavi pa je precejšnja količina trde plastike na testu rodila črička.  

Prostornost

Lepo oblikovan potniški prostor je živi vsebini lahko dostopen, saj se dva para bočnih vrat odpirata široko, zapirata pa mehko, a s kompaktnim občutkom. Potniki imajo na voljo zelo udobna prednja sedeža ter zadnjo klop z nekoliko nenavadnim sredinskim vzglavnikom. Spredaj prostornost sploh ni vprašljiva, zadaj pa velikim primanjkuje predvsem vzdolžnega prostora za noge. Medtem, ko je uporaben sredinski naslon za roke vgrajen tako spredaj kot zadaj, pa zadaj sedečim potnikom niso namenili ločenih zračnih rež.



Prtljažnik in odlagališča
Kljub privlačno oblikovanem zadku je Oplu pri astri uspelo prtljažna vrata zarezati povsem po vogalih prtljažnika, kar omogoči enostavno nalaganje širokih predmetov. Po zaslugi nastavljive višine dna, kar so poimenovali FlexFloor, je moč ustvariti globok prtljažni prostor ali pač dvojno dno, katerega pokrov je poravnan s hrbtišči zadnje klopi po njihovem podiranju. Slednje osnovno prostornino iz 370 litrov poveča na maksimalnih 1235 litrov, dno pa je vse do prednjih sedežev lepo poravnano. Prtljažnik ponudi tudi kljukici za obešanje nakupovalnih vrečk ter gumijaste trakove na boku. Za številne drobnarije lahko poskrbijo še premišljeno razporejena odlagališča v potniškem prostoru – tako spredaj kot zadaj. Dodaten prostor med prednjima sedežema je namreč prihranila tudi vgradnja elektronske parkirne zavore.

Ergonomija

Dolga tradicija zagotavlja, da bo voznik v astri našel brezhiben položaj za volanskim obročem in imel na primernem dosegu pedale ter prestavno ročico. Napredek pa je, skupaj z bolj ali manj potrebnimi elementi opreme, prinesel povečanje števila upravljalnih gumbkov tako na volanskem obroču kotna sredinski konzoli. Medtem, ko so gumbki na volanskem obročku povsem logični in priročni (levo tempomat, desno radio/telefon) in je tudi listanje po potovalnem računalniku z obvolansko ročico enostavno, je treba vsaj nekaj minut koncentracije ob spoznavanju avtomobila posvetiti gumbkom na sredinski konzoli in možnostim, ki jih upravljajo. Očitno je ena izmed njih namenjena tudi različnim možnostim samodejnega zaklepanja vozila. Te pa so lahko tudi nenavadne. Zato smo med testom, sprva po nesreči, drugič pa za nalašč (za preizkus), uspeli pri nalaganju prtljage v zadek ključe zakleniti v avto.

Pogonski sklop in poraba
Podobno znan kot samo ime je tudi 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, katerega največja moč znaša 85 kW (115 KM). Namenili so mu le 5 prestav, kar se na avtocesti in na hribovskih cestah izkaže kot slabost. V prvem primeru bi ena stopnja več pomenila manj decibelov, v drugem pa boljše pokrivanje področja največjega navora, saj motor deluje prej lenoben kot živahen in kliče po priganjanjih proti visokih vrtljajih, ki pa prinesejo opazno povečanje porabe goriva. Najvišja hitrost 188 km/h več kot zadošča, pospešek do 100 km/h v 11,7 sekunde pa ne dohaja dinamičnosti oblike. A v tej konkretni kombinaciji astra očitno cilja na umirjene kupce, saj je motor večinoma dobro zvočno zadušen in prekriva resnično hitrost. Potem, ko smo izkoristili med doplačilno opremo vgrajen sistem FlexRide in pritisnili na gumb »sport«, kar je prineslo boljšo odzivnost pedala za plin in rdeče obarvanje merilnikov, smo razliko v špornosti dejansko čutili, a še vedno bolj na nivoju nedeljske rekreacije kot urjenega atleta. Da astri želja po izraziti dinamiki ni bila všeč, je pokazala maksimalna testna povprečna poraba, ki je znašala 12,5 litra, oziroma skoraj dvakrat več od minimalne, ter slabe štiri litre več od končnega povprečja.

Vožnja
Astra se lahko pohvali z dobro uglašenim podvozjem, ki je tudi pri doplačilnih 17-palčnih kolesih potnikom ponudilo veliko udobja. Že v normalni nastavitvi elektronsko uravnavanega podvozja FlexRide je bila astra pohvalno stabilna in lepo vodljiva. Vklop prej omenjenega gumbka »sport« pa je povzročil občutno otrditev podvozja in krmilnega mehanizma, s tem pa še bolj pristne občutke dogajanja pod kolesi. Glede na umirjen motor se je med testom večkrat izbrala možnost »tour«, ki je pričarala prijetno udobje vožnje in sproščene potnike tudi po več urnem potepanju.

Zaključek
Tako kot vse znamke z dolgo tradicijo in prepoznavno identiteto, ima tudi Opel svoje zaprisežene kupce. Ti že vedo, zakaj bi izbrali ravno astro. Vse druge pa poskuša prepričati z nadpovprečno všečnim oblikovanjem, dobrim počutjem, kompaktnostjo, udobno vožnjo in precej bogato serijsko opremljenostjo, oziroma širokim spektrom možnih doplačil. Ta  vsebujejo tudi nepričakovano napredne elemente za ta velikostni in cenovni razred avtomobila. Skoraj 5300 €, namenjenih dodatni opremi, je poskrbelo, da je bila večina naših želja izpolnjena. Od usnja na volanu in prestavni ročici, dodatnih predalov, radia CD/mp3, preko samodejne klime, elektronsko uravnavanega podvozja, parkirnih senzorjev bluetootha, tempomata, potovalnega računalnika, do športnih obrob odbijačev ter 17-palčnih platišč. Za končno ceno 22 tisočakov je astra ponudila precej. A glede na njen videz bi se raje odrekli kakšni malenkosti in izbrali nekoliko dražji, bolj temperamenten motor 1,4 turbo.

Galerija

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Peter Mavrič