Opel astra sedan 1,6 16v enjoy

Za prav vse doslej preizkušene karoserijske različice astre lahko rečemo, da je oblikovalcem delo lepo uspelo. Tudi limuzina ne deluje kakorkoli zasilno oblikovana, ampak je zadek lepo tekoče pripet h kabini. Sama silhueta deluje prav elegantno, linije so prepoznavno stroge in čiste, zadnje luči pa še najslabši del oblike, saj bi lahko zadek popestrile, pa ga naredijo kar dolgočasnega. V celoti je videz limuzinske astre najbolj resen in uglajen med sestrami. Zdi se, da ne bo vabil ravno mladih kupcev, kakršnim je namenjena GTC, ampak tiste, ki prisegajo na limuzinsko eleganco, umirjenost in nevpadljivost. Kot odlična izbira se je izkazala kovinsko-peščena barva testnega modela, ki je lepo skrila umazanijo in prah, po drugi strani pa bila še ravno pravi kontrast kromiranim detajlom, da ti niso delovali ali kričeče ali neopazno.  Slaba stran, ki jo prinese takšna izvedba zadka pa je nepreglednost, saj je zadnje sta zadnja strešna stebrička precej masivna, zadnje steklo pa majhno.

Notranjost v limuzinski astri se od drugih različic ne razlikuje. To pomeni, da ostaja podobno prečiščeno oblikovana kot zunanjost, lepo sestavljena in izdelana iz dobrih materialov. Črnino plastike popestri sedalna površina sedežev v sivi barvi, predvsem pa so lepo usklajeno delovale okrasne letvice in sredinska konzola, ki so se skladali z barvo zunanjosti. Tekstil se zdi znan že iz pretekle generacije aster in bi v vmesnem času lahko pridobil kakšen vzorec. Pa tudi kakšen kromiran detajl bi ne škodil. A kot zunanja oblika, tako tudi notranjost pač prisega na resen vtis namesto igranja na čustveno privlačnost.

Napram ostalim modelom aster limuzina in karavan izstopata po večji dolžini in daljšem medosju. Poleg možnosti, da se zaradi tega oblika spelje bolj elegantno, položno, to seveda prinaša bonitete pri prostornini. Ta je eden izmed adutov pri nakupu limuzinskega modela, saj se sedi dobro tako spredaj kot zadaj. Sploh prostor pred koleni je zaradi 10 centimetrov daljše medosne razdalje občutno pridobil. Sedenje štirim odraslim potnikom torej ne bo delalo težav tudi na daljši poti, če izvzamemo, da si bi zadaj sedeči potniki utegnili zaželeti kakšno režo za dotok zraka na koncu medsedežne konzole.

Motiv za nakup astre limuzine je, poleg samega elegantno-umirjenega značaja limuzin, ki naj bi pač pomenile bolj uglajeno, morda poslovno izbiro, tudi podaljšan zadek, ki se obrestuje v prtljažnem prostoru. Ta je v primeru astre limuzine res zajeten, saj meri le 10 litrov manj od karavana in 110 več od kombilimuzine. Seveda pa vsa uporabnost le ni v litrih. Čeprav je prtljažnik tudi lepo obdelan, se je treba zavedati, da je dostop vanj, v primerjavi z drugimi različicami, precej težji. Njegov pokrov je manjši in natovarjanje velikih predmetov oteženo. Podiranje zadnje klopi je sicer enostavno, a hrbtišče zadnje klopi tudi po podiranju tvori naklon ter rob na prehodu iz prtljažnika v potniški prostor. Ta rob se izniči, ko zadnjo klop v celoti in ne le delno podrete. Še vedno pa dokaj majhna odprtina na prehodu v kabino zelo omeji prevoz večjih predmetov. Odrekanje potnikom na zadnji klopi vam prinese do 870 litrov prostora, ki ga lahko namenite prtljagi. Pri dostopu v prtljažnik pa pride še do drugih pripomb – poleg odpiranja z gumbom na sredinski konzoli, ga lahko odprete tudi z daljšim pritiskom na gumb za odpiranje avtomobila – na ključu, kar načeloma zadošča. A žal pokrov prtljažnika niti na zunanji niti notranji strani nima predvidenega mesta za prijem, česar smo pač v zadnjem desetletju že pri večini avtomobilov vajeni. No, vajeni pa smo tudi, da ima potniški prostor že na kupe odlagališč za drobnarije, katerih v primeru aster primanjkuje predvsem na medsedežni konzoli: zadrego so skušali rešiti s sredinskim naslonom za roke, ki pa se ne obnese dobro – res, da ponudi dodaten predalček, a po drugi strani z njim zakrijemo držalo za pločevinke in za dobro podporo desne voznikove roke se zdi premajhen.

Z voznikovega delovnega mesta je tokratna limuzinska astra praktično enaka izvedbi GTC, ki smo jo preizkusili pred dobrim mesecem. Položaj za volanom si je moč dobro nastaviti, sedeži nudijo dober oprijem telesa pri bočnih silah v ovinku, a za moj okus preslabo podporo spodnjega dela hrbtenice. Trije merilniki – za hitrost, vrtljaje in gorivo so pregledni, manjka pa vsaj indikator za temperaturo hladilne tekočine. Vsa stikala so dobro znana iz ostalih modelov in upravljanja z njimi se je moč zlahka privaditi. Priročna se zdijo stikala na volanu, s katerimi upravljamo avdio sistem in potovalni računalnik, ki postreže z obilico podatkov. Precej odveč pa je sredinskinaslon za roke, ki skriva le majhen predalček in je tudi prekratek za dobro podporo roke. Poleg tega pa je v odlagališče pod njim tež Kot oblikovno najbolj klasično zasnovana med astrami tako astra limuzina tudi z vidika uporabe ne prinaša kakšnih čudnih hi-tech domislic, ki bi se jih bilo potrebno izrazito privajati.

Testna astra limuzina je imela vgrajen 1,6-litrski bencinski motor z značilno Oplovo oznako twinport ecotec. 115 KM in 155 Nm navora povsem zadoščajo za umirjeno rabo, kakršna pristoji limuzini. Tej umirjeni rabi primerno je motor v spodnjem območju vrtljajev lepo zvočno zadušen a tudi precej len. Razživi se šele pri vrtenju v zgornjo tretjino vrtljajev, kjer pa nastane glasnost na bolj športnem kot limuzinskem nivoju. Lepo natančna prestavna ročica upravlja s petstopenjskim menjalnikom, ki je v vzvratno občasno škrcnil, prilegla pa bi se mu še stopnja več. Motor v astri se namreč pri dovoljeni avtocestni hitrosti vrti že s skoraj 4000 vrtljaji.  To pa še zdaleč ni najvišja hitrost, ki jo premore, saj tovarna obljublja kar 191 km/h in pospešek do 100 km/h v 11,7 sekunde. Če bo takšno astro v roke dobil umirjen lastnik, ki mu limuzinska oblika pomeni tudi limuzinski slog vožnje, potem lahko računa tudi z ugodno povprečno porabo okoli 6,3 litra, kolikor je bilo naše minimalno povprečje. Če se bo kakšen bolj temperamenten voznik zapodil med ovinke, bo ta poraba tudi za tri litre in pol višja in se lahko približa desetim. Celotno povprečje testa pa se je ustavilo na 8,3.

Povečanje medosne razdalje pri astri limuzini ne pomeni poslabšanje dobrih voznih lastnosti, s katerimi se lahko pohvalijo njene bolj dinamično oblikovane ses tre. Podvozje je še vedno agilno, pa čeprav ne premore gumba »sport« za bolj dinamično nastavitev, kakršnega je imela testna astra GTC. K limuzini namreč sodi elegantno umirjena in udobna vožnja. S to pa se je testna astra tudi v resnici lahko ponašala. Dajala je namreč občutek zanesljivega, neproblematičnega, stabilnega avtomobila. Lepo uglajeno pa se je peljala tudi na slabših podlagah in celo po makadamu. Neposreden krmilni mehanizem z zgolj 2,5 zavrtljaja volana od ene do druge skrajne točke je prijeten tudi skozi ovinke in lahkoten v mestu.

Oprema enjoy, kakršno je imela vgrajeno testna astra limuzina 1,6 twinport sodi v bolj spodnji del ponudbe, kar se zrceli tudi v ceni 16.650 €, kar je za 400 € več od kombilimuzine in 300 manj od karavana. Z nekaj doplačili, kot so kovinska barva, samodejna klima, sprednji sredinski naslon za roke, meglenki, potovalni računalnik in radio s CD/mp3 predvajalnikom, ter dodatnim izhodom na sredinski konzoli, se je cena testnega primerka povzpela na 18.170 €, kar pa se glede na konkurenco ne zdi preveč. Saj astra limuzina prinaša tako oblikovno kot potovalno uglajenost, spodobno založenost z opremo ter dobro prostornost.