Opel corsa 1,2 twinport enjoy

Nova opel corsa je na trg zapeljala v podobi, ki se bistveno razlikuje od prejšnje generacije. Težko bi govorili o evoluciji linij, saj je te corsa povzela prej po novi astri kot po svoji pretekli generaciji. Zato deluje zunanjost petvratnega modela, kakršnega smo imeli na testu, kar precej drugačna od predhodnice. Poleg tega pa se precej razlikujeta tudi tri in petvratni model med sabo. Medtem, ko je trivratna corsa poudarjeno športna, je petvratna bolj družinska. Karoserijska linije so opazno klinaste, čiste in ostro zasekane. Skoraj štiri metre dolžine skupaj z masivno oblikovanimi boki, zaokroženim prednjim delom in dinamično obrobljenimi blatniki, prinese čvrst in simpatičen videz. Kakor konkurenti, je corsa v svojih štirih generacijah zrasla do mer, kakršne so imeli pred tremi desetletji razred večji avtomobili. Sploh velik korak je naredila ravno nova generacija, ki je zaradi tega prinesla tudi opazno več prostora v notranjosti.

Zgodba lepega in prepoznavno Oplovega dizajna se nadaljuje tudi v notranjosti. Za velikim prednjim steklom se nahaja lepa in masivna armaturna plošča, ki v opremi enjoy prinese barvno usklajenost z zunanjostjo. Tako je zunanjo modro barvo poudarila delno morda armaturna plošča, moder tekstil na sedežih in modri dekorativni elementi na vratih ter okoli rež. Lepo oblikovana sredinska konzola je imela plastično imitacijo kovine, ki se je ponovila še na volanskih prečkah. Tako je bil vtis, ki ga je corsa pustila že na prvi pogled, nedvomno dober, saj deluje opazno plemenitejše in resnejše od pretekle generacije, ki ji je v svojem času bilo težko očitati neestetiko.

Povečanje zunanjih dimenzij je prineslo tudi pridobitev novih centimetrov v notranjosti. Na prednjih sedežih se sedi dobro in z občutkom prostornosti v vse smeri. Zadnji sedeži ne premorejo čudežev, a prostora nad glavami ne zmanjka, če ste v višino zrasli nekje do 185 centimetrov. Kolenski prostor pa je odvisen od dimenzij spredaj sedečih, a neglede na to, ga je opazno več kot v pretekli generaciji. Povrh tega zadnja klop ponuja tudi dvostopenjsko nastavitev naklona naslonjala. S tretjinsko delitvijo pa lahko osnovni 285-litrski prtljažnik povečujete vse do 1100 litrov, seveda če corso napolnite med stropom in prednjimi sedeži. Omeniti velja, da je prtljažni prostor lepo obdelan in skriva tudi precej veliko dvojno dno. Poličko nad njim, ki po enostavnem podiranju zadnje klopi tvori povsem ravno površino do prednjih sedežev, je moč odstraniti in pridobiti na višini osnovnega prtljažnega prostora.

Bolj kot sam prtljažni prostor v vsakdanu pridejo prav razna odlagališča v kabini. Teh je v prednjem delu corse dovolj. Čeprav se zdi, da bi se dalo še bolje izkoristiti vmesno konzolo, sta toliko bolje zasnovani po dve odlagališči v vratih. Največje odlagališče je seveda predal pred sovoznikom, ki pa si kljub spodobni velikosti prisluži kakšno kritiko – ni namreč osvetljen, nima ključavnice ter kar preveč enostavno in robustno se odpira. Čeprav bi morda na naslonih prednjih sedežev pričakovali žepke, njihovo odsotnost omilita predalčka v zadnjih vratih. Tako bi lahko v grobem strnili, da nova corsa potnikom ponuja dobro izkoriščen in lepo obdelan prostor, ki pa še nudi kakšen detajl za izboljšanje.

Ergonomija in upravljanje z vozilom je še zadnje področje notranjosti, ki mu vsakič namenjamo precej pozornosti. Prednja sedeža sta lepo dimenzionirana, pestro nastavljiva in tudi nadpovprečno dobro oprijemljiva v ovinkih. Volan lepo sede v roke in je prijetno debel. Preglednost merilnikov je dobra, okoli vozila pa nekoliko okrnjena zaradi visokega zadka in klinastega prednjega dela. Načeloma preprosto upravljanje Oplovih avtomobilov se nadaljuje tudi pri novi corsi. Sredinska konzola ima lepo razporejena stikala, ki so dovolj logična za uporabo. Pohvaliti gre enostaven sistem upravljanja radia preko tipk na volanu in končno tudi spremenjeno delovanje obvolandkih ročic, nad katerimi smo v aktualnih generacijah oplov pogosto negodovali. No, tokrat so občutek vklopa funkcij z ročicami precej izboljšali. Poleg tega obvolanski ročici pred zagonom avtomobila omogočata programiranje nekaterih funkcij vozila, kot je zaklepanje, osvetlitev, opozorilnik za hitrost in še kaj. Glede na to, da se te nastavitve prenesejo v ključ si lahko dva različna voznika prilagodita delovanje vozila vsak z uporabo svojega ključa. V celoti dobro urejeno ergonomijo zmoti dejstvo, da v sovoznikovem senčniku ni ogledalca, da ne premore merilnika ali indikatorja temperature hladilne tekočine in da z izjemo ene stropne lučke testna corsa ni imela bralnih lučk. A tudi z upoštevanjem slednjega je končni vtis videza, prostornosti ter upravljanja dober in vreden nasledstva tako uspešnega modela, kot je bila prejšnja generacija corse.

Iz ocene videza in uporabnosti, ki ju corsa lepo obvlada se selimo na področje mehanike in vožnje. V testnem primeru je bil v corso vgrajen 1,2-litrski bencinski štirivaljnik z oznako twinport, ki premore 80 KM in 110 Nm navora. Če smo v nedavnem testu pretekle generacije lahko zapisali, da je motorček živahen in se veselo zavrti v visoke vrtljaje, je tokrat vtis precej drugačen. Sicer še vedno postreže z mirnim vžigom, tihim in mirnim tekom, a zmogljivosti ni od nikoder. Čeprav se enakomerno zavrti vse do rdečega polja je to vrtenje precej zaspano. Toliko bolje se odreže natančen menjalnik s čvrstimi in dovolj kratkimi gibi, ki pa še niso bili najbolje utečeni in zato občasno malo počasni. Tovarna sicer navaja 168 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 13,9 sekunde, a ravno pospešek je lastnost, ki je v testnem avtomobilu ni bilo najbolje zaznati. Ali gre krivda precej povečani masi nove generacije ali motorju, ki je bil s prevoženimi 600 kilometri še povsem svež, bi težko opredelil. Vsekakor pa sem na podlagi istega motorja v prejšnji corsi pričakoval več živahnosti. No, motor sam po sebi je s svojim mirnim značajem sposoben zadovoljiti umirjene voznike, a za bolj dinamične priporočam močnejšo izvedbo.

Mirnost delovanja motorja sicer sama po sebi sili k tekoči in lagodni vožnji, čeprav corsa zmore precej več. Podvozje je kompaktno in nastavljeno precej dinamično, čeprav to ne pomeni slabega udobja. Neposreden volan ob majhnem nagibanju karoserije omogoča vesela vijuganja skozi ovinke, lahko pa bi v roke prenesel še kaj več občutka, čeprav med manjšimi avtomobili sodi med najboljše. Pohvalna je zanesljiva lega na cesti in zelo dobra vodljivost. Nadpovprečna pa je tudi sama voznost corse. Ob podatku, da je v povprečju na testu porabila med 5,2 in 7,5 litra goriva,  zna njeno mesto v družini biti zapisano z lepimi črkami.

Vtis, da se Opel z zadnjo generacijo vozil oblikovno in tudi kakovostno izrazito izboljšuje, je viden tudi v primeru nove corse, ki nas je prijetno, okretno in brez težav pripeljala do zaključka te oddaje. Za petvratno corso z opremo enjoy in 1,2-litrski motorjem boste v osnovi morali odšteti skoraj 2,6 milijona. Doplačilna kovinska barva, radio s cd in mp3 predvajalnikom, klima, lita platišča ter meglenke pa bodo porabili še skoraj okroglih 600 tisočakov. A tako opremljena corsa deluje kakovostno, dovolj bogato in prijetno. Seveda pod pogojem, da vas zadovoljijo zmogljivosti motorja.