Pred letom dni je Opel predstavil lepo oblikovani SUV Antara, ki naj bi po dolgih letih premora v tej znamki ponovno uvedel slabšim terenom namenjena vozila. A antara tako po videzu kot po voznih lastnostih ni avtomobil, ki bi se zdel pravi naslednik robustne frontere. Je lepša, udobnejša, bolj športna. A hkrati tudi manj terenska, manj robustna in manj praktična.
Zunanjost
Opel antara izvira iz lepo oblikovanega koncepta, ki nas je navdušil pred leti s svojo mišičasto obliko in lepimi detajli. Testni avtomobil mu je bil na las podoben. Odet je bil v enako olivno zeleno barvo, posajen na 18-palčna kolesa, krasili so ga aluminijasti detajli, zanimivo oblikovane prednje luči in lepe kovinske zaščite spodnjega dela trupa. Čvrsto delujoča karoserija med podobno velikimi SUV-ji deluje kot ena najbolj športnih, saj je videti čvrsto posajena na velika kolesa, lepo zaobljena in speljana iz brezhibno tekočih linij. Športnost poudarjata še zračni reži za prednjima kolesoma, ki ju krasi privlačna aluminijasta obroba. Vsekakor deluje oblika očem všečna in skladna. Na prvi pogled niti ne pade v oči podobnost med Chevroletovo captivo, ki je dejansko narejena na isti osnovi, uporablja isto mehaniko in tudi izdelujejo oba modela na istih tekočih trakovih – v Chevroletovi tovarni, v Koreji. A Opel je s primernimi detajli znal pričarati antari dovolj specifičen videz.
Notranjost
Podobnost s korejsko žlahtnico je skoraj nemogoče najti v notranjosti. Tudi ta je bila zelo podobna tisti v konceptu in svetlobna leta daleč od fronterine robustnosti. Navidez je namreč delovala izredno estetsko, športno in odlično barvno kombinirano. Poleg tekoče speljanih in urejenih linij, so jo plemenitilli detajli rdečkastega lesa, ki so se skladali z rdečkasto-rjavim usnjenim oblazinjenjem. Manjkalo ni niti precej lepih aluminijastih detajlov, ki so navdušili s pristnostjo svojega videza, saj so dejansko bili videti kot aluminij. Glede dizajna torej že drugič pohvala Oplu. Manj razveselila pa je izbira plastike za sredinsko konzolo, ki je delovala precej poceni in premalo čvrsto sestavljena. No, prestižnost videza ob podrobnem pogledu nekoliko okrne tudi kakšen nenatančen spoj, a po vtisu zna potnike, ki se usedejo v tako popolno opremljeno antaro njena oblika navdušiti.
Prostornost
Čeprav 4,57 metra dolžine in 2,7 metra medosne razdalje delujeta že precejšni dimenziji, so snovalci antari namenili petsedežno notranjost in s tem precej lagodno počutje na vseh sedežih. Prostora ni malo tako spredaj kot zadaj, neglede, ali gledate pred kolena ali nad glavo. Sedeži delujejo udobno, so dovolj dobro oprijemljivi, a niti ne poudarjeno športni ali udobni. Predvsem je ponovno lep njihov videz. Pomembno je, da nisi razočarali niti po 500 kilometrov dolgi vožnji. Ob prestižnem videzu in bogati opremi pa sem se začudil, da zadaj sedečim potnikom niso namenili rež na koncu medsedežne konzole in pomične zadnje klopi.
Prtljažnik
Povsem zadaj se seveda nahaja prtljažni prostor, katerega dno je visoko vzdignjeno od tal in pač zahteva digovanje prtljage kot pri večini terencev. Prtljažnik je lepo obdelan, ima predale na straneh in manjša odlagališča v dvojnem dnu. A glede na dimenzije avtomobila in petsedežno zasnovo začudi skromna osnovna prostornina, ki znaša le 370 litrov. S podiranjem deljive zadnje klopi jo je seveda moč povečevati in to vse do 1420 litrov, a v osnovi se zdi kar premajhna. Podobno je tudi z odlagališči v notranjosti. Teh res ni malo, tudi precej pestro so razporejena po kabini, le njihova velikost ali dostop delujeta včasih vredna pomislekov. Recimo predala v prednjih vratih sta tako blizu sedeža, da se s prazno roko še stegnete vanju, le ko želite kaj potegniti ven, se ujamete v opičjo past. Na tem področju se zdi sestrska captiva sicer manj lepa, a bolj praktična.
Ergonomija
No, pri ergonomijo antari ni pripisati večjih zamer, saj je tako videz merilnikov kot sredinske konzol nezmotljivo Oplov. Voznik lahko dokaj lepo sedi, si najde pregleden prostor za privlačno oblikovanim volanom in zre v pregledna osrednja merilnika, ki bi bila brez kromirane obrobe kar malo suhoparna. Informacijski sistem na osrednji konzoli je značilno Oplov in bogato založen. Všečni so tudi gumbi za daljinjsko upravljanje radia. Zanimivo se zdi, da antara nima oplovega sistema obvolanskih ročic, saj se tu zaskočijo in delujejo pač pohvalno podobne ostalim vozilom. Nič kaj podobno ostalim pa ne deluje parkirni sistem spredaj in zadaj, ki je izredno občutljiv. Piska namreč tudi na slabših terenih, pri nagibih karoserije in celo na cestninskih postajah zaradi bočne bližine ograje. Smiselno se ga zdi vklapljati predvsem pri parkiranju.
Mehanika in zmogljivosti
Pod športno oblikovanim motornim pokrovom antare je nameščen enak pogonski stroj kot v captivi. A žal ta dvolitrski turbodizel ni enak JTD-jem, ki jih vgrajujejo v večino ostalih oplov. Iz dveh litrov prostornine ob vbrizgu preko skupnega voda in štiriventilski tehniki premore 150 KM ter 320 Nm največjega navora pri 200 vrtljajih. Glede glasnosti in mirnosti teka nad njim ni pripomb. Slabše pa so zmogljivosti ki jih ponudi temu preko 1,8 tone težkemu SUV-ju. Tovarna navaja najvišjo hitrost 178 km/h ter pospešek do 100 km/h v 12,1 sekunde, a zaradi povezave s petstopenjsko avtomatiko, deluje vožnja poudarjeno lagodna, če ne celo lenobna. Predvsem v spodnjem območju vrtljajev se zdi motor enako zaspan kot v captivi. Če je bila tam turbo luknja že prav moteča, tu pač človek, na srečo - zaradi avtomatike same, ne pričakuje izredno hitrih reakcij. Morda bi bilo kaj drugače, če bi imel menjalnik stopnjo več, a vsaj prestavljanje mu gre kar lepo od rok. Malo potrpljenja včasih zahteva predvsem od voznika, ko ta ročico prestavlja v položaj P. S svojim umirjenim značajem je torej kombinacija motorja in menjalnika precej drugačna kot pa videz avtomobila, ki se mu bi prilegel kakšen živahnejši agregat. Saj ne, da bi govorili o podhranjenosti, a sama masa, velika čelna površina in seveda štirikolesni pogon zahtevajo žrtve. Največja se opazi pri porabi, saj je antaro lažje spraviti preko 12 kot pod 10 litrov. Ekstremi so se namreč gibali med 9,7 in 13,1 litra, testno povprečje pa je na koncu naneslo na 10,4.
Vožnja
Podvozje antare je nekaj povsem drugačnega, kot je bilo fronterino. Naravnano je namreč predvsem cestno in manj terensko. Kljub precejšnji višini se tako avtomobil zdi čvrst, skozi ovinke se nagiba manj, kot bi pričakovali in tudi občutek na volanu je za tovrstna vozila dober. Na tem področju je antara nastavljena za odtenek agilnejše od captive, pri čemer pa se še vedno pelje spodobno udobno tudi na makadamu, le ostri cestni robovi od 18-palčnih koles zahtevajo davek. 12,4 metra obračalnega kroga pa pomeni nekaj več motoviljenja po mestu, a kljub temu se zdi voznot antare prijetna in bolj cestno kot terensko naravnana. Navsezadnje deluje avtomobil s svojo lepo obliko bolj primeren za mestno postavljaštvo, kot za plezanje po slabih terenih, a elektronsko uravnavani štirikolesni pogon in otorna zavora za spust po strmih klancih tudi antari ne škodita.
Zaključek
Oplova antara 2,0 CDTi avtomatik cosmo je torej optično napovprečno všečen SUV, ki se ponaša s privlačno in detajlov polno zunanjostjo, barvno usklajeno, prostorno in ponovno lepo oblikovano notranjostjo, ter prijetno cestno voznostjo. Med slabše strani bi zapisal neizrazit in žejen motor, skromen prtljažnik in glede na prestižen videz nekoliko šepajočo izdelavo in kakšno preveč ceneno plastiko. Končni seštevek bogate opreme prinese ceno 35.580 €, kar je seveda občutno manj od prestižnih SUV-jev, kamor se antara najmanj z videzom že uvršča.
