Tokrat smo opravili krajši test klasičnega primerka pri nas priljubljene srednje velike limuzine - Audija A4 2,0 TDI. Tesni avtomobil, odet v sivo barvo, opremljen s preizkušenim štirivaljnim dizlom in povprečno zalogo opreme, je bil zgleden primerek slovenskega poslovnega- službenega avtomobila.
Oblikovno audi A4 ni več med najmlajšimi ali najbolj atraktivnimi primerki med konkurenco. Tako BMW kot Mercedes, Volvo in Lexus so že zamenjali generacije, a Audijeva klasično nevpadljiva, skladna oblika še vedno deluje všečna in vztraja do jeseni, ko lahko pričakujemo prvo predstavitev naslednika. Siv kovinski odtenek, nekaj malega kroma in za današnje čase dokaj majhna platišča, ustvarijo umirjen vtis, LED elementi v žarometih in zadnjih lučeh pa pripomorejo k prepoznavnosti tudi ponoči in poskrbijo, da bi se sicer precej nevpadljiv primerek audija ne odpeljal mimo neopazen.
Tudi potniški prostor audija A4 je v testnem primerku deloval nedvomno kakovosten in lepo izdelan, a glede videza in opreme zgolj povprečen slovenski izbor. Kljub temu, da so materiali na zelo visokem nivoju, je sivina, ki jo je dopolnilo nič kaj domiselno oblazinjenje, še podkrepila zunanji umirjen vtis. Takšen, kot bi ga pričakovali od službenega vozila, ki ne rabi navduševati. Prostornost nikoli ni bila glavni adut dražjih znamk v tem velikostnem razredu in A4 ne odstopa – sedi se dobro, 480-litrski prtljažnik je lepo obdelan in raven po povečevanju, a prostora je povprečno. Čeprav je v prednjem delu dovolj odlagališč, se zdi nenavadno, da so plastična hrbtišča prednjih sedežev brez žepkov in prav neverjetno je, da na koncu sredinskega tunela ni rež za zadaj sedeče potnike. Nadpovprečno dobra pa je ergonomija in vse kar sodi k temu – vozni položaj ter upravljanje vozila, čeprav konkurenca že ponuja bolj priročno nameščena multifunkcijska stikala in večje zaslone ter malo morje (nepotrebnih) funkcij.
Še vedno odlična stran audija A4 je občutek med vožnjo. Dobro znani 2-litrski turbodizel, ki pridela 110 kW (150 KM) med 3250 in 4200 vrtljaji ter največji navor 320 Nm med 1500 in 3250 vrtljaji, je zvočno in vibracijsko lepo zadušen ter ustrezen emisijskim normam Euro 6. Povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki ga upravlja kratka in natančna prestavna ročica, s prijetno hitrimi gibi in dobrim občutkom »prijemanja« prestave. Najvišja hitrost znaša 216 km/h pospešek do 100 km/h pa 9,2 sekunde. Lepo razporejen navor omogoča lagodna potovanja brez pogostih prestavljanj ali pa tudi bolj živahno-športno vožnjo. V prvem primeru smo zmerili najnižje povprečje 4,8 litra (4 dl več kot 
tovarna obljublja skupno povprečje), v drugem pa 9,3. Povprečje kratkega testa je znašalo ugodnih 6,5 litra, pri čemer je bilo opaziti, da je takšen audi A4 vendarle bolj namenjen udobni kot športni vožnji. Dokaj visok presek pnevmatik (225/55 16) omogoči lepo udobno vožnjo, a kljub kompaktnosti, dobri stabilnosti in vodljivosti ter dobrem občutku informacij preko krmilnega mehanizma, se je v ovinkih očitno izrazilo siljenje nosu navzven in dalo slutiti, da bi drugačen izbor »obutve« lego lahko še precej izboljšal.
Audi A4 je torej še vedno v celoti zelo dober avtomobil. Na trg je pred leti vstopil suvereno in njegova zasnova se je dobro upirala času tudi po zaslugi vmesne prenove. Zato še vedno deluje uglajena, kakovostna poslovna limuzina, ki je pri večini vidikov nadpovprečna, a hkrati pri ničemer prav posebej izstopajoča. Doplačilo približno 4000 €, za nekaj skoraj samoumevnih elementov opreme, je ceno testnega audija A4 dvignilo proti 36 tisočakom, ki pa jih ni bilo videti. Izbira drugačnih platišč in notranjega oblazinjenja, bi pripomogla h kakšnem vzdihu navdušenja, a skupaj z doplačili za opremo, ki bi dejansko ustvarila vtis dobro opremljenega vozila, bi prišli do seštevka, ko bi vzdihovali tudi zaradi (pre)visoke cene. V podjetju pa bi za službeni avtomobil to težko upravičili, saj je za takšen namen pomembna predvsem dobra osnova.
Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Galerija
