Audi A3 sportback 1,6 TDI comfort edition

Ob prvem testu audija A3 sportback smo se spraševali, koliko prestiža lahko pomeni osnovni model, nato smo okusili njegovo varčno izvedbo z oznako 1,9 TDIe, tokrat pa  je prišel na vrsto novi dizelski motor 1,6 TDI ter premišljeno sestavljen paket opreme Comfort Edition. Oboje obljublja ekonomičnost - pri porabi in ceni.

 
Elegantna barva audija A3 sportback se je s kromiranimi elementi zlila v umirjeno-elegantno podobo

Zunanjost

Audi A3 sportback je videti kot kombinacija kombilimuzine in karavana. Po imenu sodeč oznanja športnost, ki pa jo, vsaj v oblikovnem smislu, bolj uspešno udejanjata brata A5 Sportback ter A7 Sportback. V množici svojih vrstnikov, z oznako A3, ki na slovenskih cestah za karoserijo uporabljajo predvsem sivinsko lestvico, je bil testni A3 sportback prijetna barvna popestritev – doživel je kar nekaj pohval opazovalcev. Všečni odtenek laka je deloval elegantno in bil lepo diskretno usklajen s kromiranimi elementi. Ob visokih bokih, upoštevaje trende današnjega časa, so bila masivna 16-palčna platišča videti rahlo okorna in majhna. S tem niso kaj dosti prispevala, da bi audi A3 sportback, kljub sodobni grafiki svetil, uspešneje skrival svoja leta. A sodeč po obliki novega trivratnega audija A3, tudi naslednik sportbacka ne bo prinesel kaj več kot pazljiv evolucijski korak.

Notranjost

Notranjost audija A3 sportback ni prinesla prav nobenega presenečenja. Bolj ali manj bi jo lahko enačili s preteklimi testnimi modeli, kar poleg barvne monotonosti (Audijev konfigurator vam omogoča tudi drugačno izbiro) pomeni tudi dosti dobrega. Oblika je skladna, resna, urejena. Aluminijaste dekoracije popestrijo siv videz in dodajo pridih kakovosti. Izdelava je natančna, ponavljajo se krogi, brezčasno všečne so zračne reže, gumbki obrobljeni s kromom pa so prijetnega videza. A v času sodobnih struktur in prevlek ima audi A3 sportback še vedno tekstil konzervativnega videza, ki se zdi »že viden« zadnjih 20 let. Bolj pohvalna je druga konzervativna odločitev - pri Audiju so se odrekli trenda »črnega klavirskega laka« na sredinski konzoli, kar se v praktični uporabi izkaže za dobro potezo.

Prostornost

O prostornosti audija A3 ni povedati kaj novega – je povprečna ali celo podpovprečna, kar je pogosta žrtev pri odločitvi za »premium« štirikolesne elemente razkazovanja. Spredaj se sedi prav dobro, zadaj slabše, občutek je, da je rob strehe precej blizu glavam, a dostop v kabino je zaradi širokega odpiranja vrat prijazen do potnikov. Žal se ta prijaznost ne nadaljuje na zadnji klopi, kjer bi lahko snovalcem podelili častni naziv »najbolj gorenjskih škrtov«, saj za potnike niso predvideli že skoraj samoumevnih dodatnih zračnih rež, sredinskega naslona ali pa vsaj hrbtišči prednjih sedežev, ki bi mehkeje sprejeli dotike kolen.


Urejen videz, sivine in aluminijaset popestritve. Audi A3 sportback daje vtis kakovostno izdelanega avtomobila.

Prtljažnik

Praktičnost in prostornost sta okrnjeni tudi v prtljažnem prostoru, ki je pohvalno lepo obdelan. V osnovi meri 370 litrov, po povečevanju pa 1100 litrov. Za zlaganje nakupovalnih vrečk iz modnih trgovin bo dovolj. Ob prevozu večjih ravnih predmetov pa se boste jezili nad neravnim dnom po podiranju naslonov zadnje klopi. Očitno so lastniki audijev skromni, saj odlagališča niso bila med prioritetami razvoja. Za voznika in sovoznika je solidno poskrbljeno – s predali v vratih, na sredinki konzoli in seveda pred sovoznikom (tapeciran, a brez ključavnice). Potniki na zadnji klopi pa bodo doživeli lekcijo skromnosti, saj, razen odlagališča med prednjima sedežema, nimajo na voljo prav nobenega praktičnega odlagalnega prostora.

Ergonomija

Lahko bi rekli, da se pri Audiju držijo filozofije »manj je več«. Glede na to, da audi A3 sportback ne blesti z obilico opreme in asistenčnih sistemov ter multimedije, lepo ostaja pri preizkušeni klasični ureditvi, ki ji je Volkswagnov koncern tako temeljito začrtal pravila, da se boste v vsakem modelu njegovih znamk odlično in hitro znašli. Položaj za volanom je brezhiben in dobro prilagodljiv različnim osebam. Sedež vozniku nudi dovolj oprijema v ovinkih, brskanje po potovalnem računalniku in upravljanje tempomata (dodatna ročica levo za volanom) pa delujeta instiktivno. Kovinski obroči okoli zračnih rež niso le všečni, marveč  se z njimi regulira pretok zraka. Skratka – osnove so zelo dobre. Ampak. Audi A3 sportback še vedno (že iz pretekle generacije A4) ni rešil težave s premikanjem sredinskega naslona za roke ob potegu ročice parkirne zavore. Ima skromno notranjo osvetlitev (bralne lučke), avdio sistem ne predvaja mp3 datotek niti nima vgrajenega sistema bluetooth. »Prednost je v tehniki« torej velja bolj za mehaniko kot sodobne elektro-digitalne stvaritve.


Audi A3 sportback se trudi biti prijazen varčen in prijazen do narave

Pogonski sklop in poraba

Vezano na pretekli odstavek - mehanika je dobra. Testni audi A3 sportback je imel svojo največjo pridobitev vgrajeno ravno v prednji del. Tam je kultivirano kleketal 1,6-litrski turbodizel nove generacije. Pridelal je 77 kW (105 KM) in največji navor 250 Nm, med 1500 in 2500 vrtljaji, kar je povsem spodobna motorizacija za avto takšne velikosti. Pospeški z mesta sicer niso impresivni, je pa navora, potem, ko potrpite prvih 1800 vrtljajev, vedno dovolj za prehitevanja. Poleg tega se ta motor veselo vrti in dosega najvišjo hitrost blizu 200 km/h, kar je daleč preko meje greha, za katerega plačate kazen miličnikom. Motor ima pripojen (le) 5-stopenjski ročni menjalnik, ki mu s kratkimi, natančnimi in prijetnimi hodi ukazuje kompaktna prestavna ročica. Glede na to, da je prestavljanje prijetno, niti ni moteča pogostejša potreba po prestavljanju. Slednje postane očitno predvsem pri hitri vožnji po hribovskih zavitih cestah (ko so na izhodu iz ovinka vrtljaji prenizki) ali pač na avtocesti (kjer so vrtljaji višji, kot bi bili s šestimi prestavami). Sistem stop-start pomaga pri varčevanju, svoje predloge, za primerno izbiro prestave, pa nakazuje tudi puščica med merilniki. Ob upoštevanju slednje, smo na standardni relaciji dosegli minimalno povprečje 4,7, maksimalno povprečje pa je to cifro podvojilo. Poraba celotnega testa je pokazala bolj realno sliko, saj je malenkost presegla 6 litrov.

Vožnja

Audi A3 je v izvedbi Sportback, kljub namigovanju na športnost, oblikovno precej bolj družinski kot njegov 3-vratni brat. A glede samega podvozja je bolj športen kot marsikateri avtomobil z bolj atraktivno obliko. Usklajenost vzmetenja, glede na mešane želje po udobju ali športnosti, je zelo dobra. Čeprav A3 deluje kompakten, ni neprijazno trd. Preko lukenj mu pomagajo tudi dokaj visoke pnevmatike (Michelin Energy Saver), ki pa so bolj po volji varčni kot hitri vožnji. Občutek informacij na krmilnem mehanizmu je zelo dober, dobri sta tudi lega in vodljivost. Sam avto daje varen občutek na meji stabilnosti, slednjo pa postavijo predvsem pnevmatike. Podvozje samo po sebi zmore več.

Zaključek

Pravijo, da leta niso pomembna. Če nas ne izda glas, bolj umirjeno vedenje, ali (pre)resno razmišljanje, nas pa izda videz. Tako je tudi v primeru audija A3 sportback. Je kakovosten, ima ugled, se lepo pelje, je nezahteven za uporabo, zna biti varčen in tudi živahen. Čeprav si platformo in motor deli s številnimi bolj »ljudskimi« avtomobili VW koncerna, še vedno viha nos nad njimi s svojim »premium« ugledom. Na koncu koncev pa le ne more skriti let. Videz je bolj zadržan kot pri novejših modelih te znamke. Serijska oprema ponuja elemente, ki jih pri plebejskih avtomobilskih primerkih najdemo tudi razred ali dva nižje. Paket opreme Comfort Edition pa dodaja nekaj koristnih stvari, ki bi lahko bile serijske (radio Chorus, voznikov informacijski sistem, prednji meglenki, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, 16-palčna alu platišča, prednji naslon za roke) ter tri manj samoumevne (ksenon plus, tempomat, zadnje parkirne senzorje). Kljub serijskim LED dnevnim lučem, samodejni klimatski napravi in ESP ter EDS testni audi A3 sportback ni nudil vedno bolj pogoste sodobne informacijsko-zabavne opreme ali naprednih varnostno-asistenčnih sistemov. Predvidevamo, da bo to naloga njegovega naslednika.

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Peter Mavrič

Galerija