Toyota corolla verso 2,2 D-4D sol plus

Zunanjost corolle verso je dovolj samosvoje oblikovana, da je ne moremo primerjati z drugimi konkurenti in lahko nemudoma prepoznamo Toyotine poteze. Čeprav so lahko bile marsikomu bolj všeč obline predhodnice, je aktualni model vendarle skladno in precej živahno oblikovan. 4,36 metra dolžine je kompaktno zloženih v enoprostorsko obliko, ki jo poudarjajo čist karoserijske poteze. Streha se skupaj z dinamično oblikovanimi bočnimi stekli v loku znižuje proti zadku, poudarjene kolesne obrobe in pragovi dajejo čvrst videz, samosvoje luči pa jasno pokažejo, da gre za toyoto. Sploh zadnje z izrazitimi svetlečimi površinami bi po mojem mnenju precej lepše delovale za rdečim kot prozornim steklom. V testnem primeru je bila corolla verso opremljena s paketom sol plus, ki je prinesel tudi 16-palčna lita platišča, dodatno zatemnjena zadnja stekla in kromirano letev na pokrovu prtljažnika.

Potniški prostor testnega modela je bil odet v temno barvo, ki je bila kontrast svetlo srebrni kovinski barvi zunanjosti. Za popestritev sicer barvno precej monotone notranjosti je poskrbela sredinska konzola z videzom aluminija, na kateri je bilo opaziti tudi podobno nežno turkizno barvo, kot na merilnikih, kar je precej prispevalo k občutku usklajenosti in pestrosti. Same oblikovne potez notranjosti so precej ostre, pravilne in urejene. Linije z dolge armaturne plošče se nadaljujejo v vrata in navidezno podaljšajo potniški prostor.

Kompaktne zunanje dimenzije ne morajo omogočiti čudežev za sedem potnikov. Tako je v prednjih dveh vrstah dovolj prostora. Sedi se visoko in pregledno, a pragovi avtomobila so dovolj nizki, da ob širokem kotu odpiranja vrat omogočajo zelo lagoden vstop. Corolla verso pa omogoča tudi izrabo dveh zložljivih sedežev v tretji vrsti, ki navidezno delujeta zelo zasilna, a sta lepo zložena v dno. Vendarle pa po višini ponudita solidno prostora, več težav je s koleni, kar pa se da prilagoditi z bolj skromno odmerjenim prostorom v drugi vrsti. Vsekakor ta rešitev deluje najbolj primerna za prevoz manjših otrok. V primeru uporabe vseh sedmih sedežev vas v zadku pričakuje le še simboličen prtljažnik, ki jasno govori o tovrstnem prevozu predvsem na krajše relacije, medtem, ko vam, recimo za pot na morje, zmanjka prostora za prtljago. No, v notranjosti je na voljo kar nekaj odlagališč, pri čemer bi lahko bila oba predala pred sovoznikom navidezno bolj kakovostna in pri spodnjem bi lahko pričakovali tudi oblazinjenje. Nenavadno se zdi, da je za voznika in sovoznika na voljo kar šest odlagališč za pijačo, a škodi to ne. Lahko pa bi bolje izkoristili prostor med sedežema in namesto odprtih odlagališč poskrbeli za zaprta, poleg tega pa bi si zaželeli še zračne reže na koncu sredinskega tunela.

Pri dveh vrstah sedežev v zadku ostane 400 litrov lepo urejenega prtljažnega prostora, ki z natovarjanjem do stropa omogoča celo 667 litrov. Preprosto je moč preklopiti kateregakoli izmed treh sedežev v drugi vrsti, ki se s podiranjem naslonjala lepo zloži v dno in tvori ravno površino do prednjih sedežev. Prostornina prtljažnega prostora tako v primeru vožnje le dveh potnikov znaša 779 litrov, oziroma pri tovorjenju do stropa še enkrat več.

Corolla verso se ergonomsko dobro izkaže. Pohvalili smo že dostop v avto in pohvale vreden je tudi položaj za volanom, preglednost okoli vozila in tudi na merilnike. Testni avtomobil je imel tako na prednjem kot zadnjem delu še parkirne senzorje in težav s parkiranjem ni bilo. Med bolj ali manj edine pripombe ergonomije bi zapisal pregledovanje podatkov potovalnega računalnika. Podatka o zunanji temperaturi in uri bi si namreč zaslužila ločen prikazovalnik, ne pa, da ju je potrebno iskati med ostalimi podatki, pri čemer zmoti še nekoliko neusklajeno delovanje prikazovalnika goriva in podatka o dosegu. A kljub temu je corolla prijeten avtomobil za uporabo.

Glavna novost v testni toyoti corolli verso je bil sodoben in okolju prijazen turbodizelski motor, ki je iz 2,2-litrske prostornine pridelal 136 KM in 310 Nm največjega navora v območju med 2000 in 2800 vrtljaji. V tovarni so zapisali, da zmore avtomobil do 100 km/h pospešiti v desetih sekundah in doseči 195 km/h najvišje hitrosti. V realnosti se motor izkaže z mirnim in tihim delovanjem, brez izrazitih vibracij in neprijetnega zvoka. Navora je za družinske potrebe več kot dovolj, razveselil bo celo tiste bolj dinamično naravnane voznike. V kombinaciji z natančnim a ne najbolj hitrim šeststopenjskim menjalnikom, lahko voznik lepo izkorišča področje največjega navora ali pač lenari s prestavljanji. V primeru vožnje v nizkih vrtljajih corolla verso deluje zelo tiho in zelo dobro skriva hitrost, kar pomeni priporočljive poglede na merilnik v naselju. Odvisno od režima vožnje je motor zahteval med šest in 7,9 litra goriva. Testno povprečje se je ustavilo na 7,3.

Potem ko voznik vstavi daljinec v zanj predvideno režo in z gumbom zažene motor, se začne vožnja. Ta je poudarjeno udobna, a hkrati dovolj čvrsta, da je čutiti dogajanje pod kolesi. Za družinsko namembnost je povsem razumljivo, da corolla med ovinki deluje precej mehek avto, kar pa ne pomeni slabe lege na cesti, temveč kvečjemu večja nagibanja in nekoliko manj neposreden občutek na volanu, kot ga imajo navadni osebni avtomobili. Pohvale vredna je njena prijetna voznost in občutek lahkotnega premagovanja kilometrov v širokem spektru hitrosti.