Toyota auris 1,4 D-4D luna

Pri Toyoti so po predstavitvi novega yarisa obljubljali, da bo corollina naslednica še bolj drzna in odstopajoča od prejšnjega modela. A dejansko avtomobil z izjemo opazno povečanih dimenzij, zelo masivno delujoče karoserije in prijazne oblosti, ne deluje posebej futurističen. Tako prednje kot zadnje luči so dokaj prepoznavne za Toyoto. Opazno povišana karoserija z naprej potisnjeno kabino je prinesla še dodatno okence pred prednjimi vrati ter ogledalo, ki je nekoliko nerodno nameščeno na lepo masivne in nastopaške boke. Na aurisu je videti tako poteze pretekle corolle kot tudi značilnosti Peugeotovega 307. Tudi temu navkljub pa auris ostaja toyota – njen videz je skladen, a ne posebej vpadljiv, kar deluje skupno večini avtov te znamke.

Precej večji korak na dobro in slabo so naredili razvojniki glede notranjosti. Pri vstopu razveseli mehko zapiranje vrat, ki pri tem vseeno oddajo lepo masiven zvok. V potniškem prostoru prvo pade v oči nenavadno oblikovana sredinska konzola, ki je precej višja kot pri ostalih avtomobilih. Pod njo se nahaja manjše odlagališče, ki pa ni najlažje dostopno. No, pri oblikovanju konzole so se zgledovali po podpornih stebrih parišek cerkve Notre dame. A če že oblika izpade dobro in zanimivo, potem razočara izbor materialov. Mehke plastike v aurisu ne boste našli prav nikjer. To, kljub dokaj lepim spojem, daje občutek, da je na tem področju napram corolli auris naredil korak nazaj. Saj tolažba je slaba, ampak žal je nazadovanje v smeri k trdim in ceneno delujočim plastikam - napram prejšnjim generacijam - splošna zgodba večine današnjih avtomobilov.

Po lepem videzu, a kritiki glede materialov, je v nadaljevanju auris izpadel vedno boljši. Kaj kmalu vam namreč postane jasno, zakaj je avtomobil dokaj visok in je takšno tudi sedenje. Ne le, da je preglednost spredaj zato boljša, ampak so s tem predvsem pridobili na prostoru. Tega je na prednjih sedežih tako ali tako vedno dovolj, za to znajo poskrbeti pri vsakem avtomobilu. Ampak auris še posebej pozitivno preseneti na zadnji klopi, kjer so centimetri za kolena in glave nadpovprečno dobro odmerjeni. Poleg tega, je moč naslon nastavljati v dve stopnji naklona. Medtem, ko takoj opazite, da je prostora za potnike dovolj, ob prvem vtisu nenavadne konzole pogledujete za dobro znanimi odlagališči na njej. Prva rešitev je rahlo okorno nameščen predal pod njo, oziroma predal med sedežema, ki pa bi lahko bil višji in bi tako služil kot naslon za roke. Nadaljnji pogled naokoli odkrije še precej odlagalnih površin. Načeloma najbolj uporabna sta predala pred sovoznikom, ki sta oblikovana v dveh delih – manjši je na vrhnjem delu armaturne plošče, večji pa na klasičnem mestu – pred koleni. Oba skupaj pogoltneta kar nekaj drobnarij, a ker nista obložena se vsi predmeti slišno premetavajo. Že omenjena trda plastika je kriva še za občutek cenenega odpiranja vrhnjega predala, a praktičnosti vendarle ne okrne.

Potem, ko razno-razne drobnarije razporedite po odlagališčih in predalih v potniški kabini, vam v zadku ostane 354-litrski prtljažnik, ki je solidno obdelan in povečljiv s pomočjo deljivega podiranja zadnje klopi. Z odsotnostjo zadaj sedečih potnikov, lahko vanj torej pospravite največ 761 litrov prtljage. Preklop naslonjala zadnje klopi je povsem enostavno opravilo, a žal povečan prtljažnik nima ravnega dna, saj zadnja klop tvori stopničko in tudi nekoliko navpično dno.

Evropejci smo se še pred desetletjem dokaj težko sprijaznili z notranjim oblikovanjem azijskih avtomobilov. Danes pa so lahko ti po domiselni obliki tudi korak pred vozili s stare celine. Takšen je recimo auris. Kaj pa funkcionalnost oblikovnih pogruntavščin? Ergonomsko gledano se vozniku glede položaja za volanom ne godi slabo. Sedi sicer precej visoko, a razdalje do vseh potrebnih komand so lepo odmerjene. Sploh prestavna ročica je po zaslugi visoke konzole zelo blizu volana in hitro pri roki. Merilnika za hitrost in vrtljaje sta lepo pregledna. V njuno sredino so domiselno namestili dva prikazovalnika za izpis podatkov o gorivu, hladilni tekočini in potovalnem računalniku. A ta zgled smo opazili že pri hondi civic. Glede berljivosti ni pripomb, začudi pa okorno brskanje po podatkih potovalnega računalnika s pritiskanjem gumba pred merilniki. Že zdavnaj smo namreč vajeni listanja po funkcijah s pomočjo obvolanske ročice ali gumbkov na volanu. Lepa sredinska konzola, z nenavadno, a priročno ročico parkirne zavore, vsebuje logično razporejene gumbe. Več pozornosti, zaradi naklona in namestitve, zahtevajo prikazovalniki, ki so slabo zasenčeni.

Testna toyota auris je imela pod prednji del vgrajen majhen, a dober dizelski motor. Ta je iz 1,4-litrske prostornine razvil 90 KM in 190 Nm največjega navora med 1800 in 3000 vrtljaji. Predvsem pohvalno je njegovo mirno delovanje brez izrazitih vibracij, dobro zadušen hrup in zvezen tek. Že takoj po zagonu je motorček lepo tih in prijazen za uporabo. V povezavi z natančno in kratko ročico petstopenjskega menjalnika tudi nekaj več prestavljanj ni v napoto. Tovarna je zapisala, da auris 1,4 D-4D doseže najvišjo hitrost 175 km/h in do 00 km/h pospeši v 12 sekundah. Res ne govorimo o športnih podatkih, a tovrsten auris niti ne želi biti športnik, pač pa dovolj zmogljiva in varčna družinska kombilimuzina. Temu primerna je tudi poraba. V povprečju smo sicer namerili željo po 6,1 litra goriva, a povsem spodobno se lahko vozite že z okoli 4,5 litra, v primeru priganjanja pa tudi težko zlezete preko 7,5. Glede na opisano, se zdi ta kombinacija motorja in menjalnika dober izbor za umirjene kupce, kakršni večinoma segajo po toyotah. Še posebej razveseljiv je namreč občutek, da je z aurisom moč zelo uglajeno pospeševati in prestavljati praktično brez sunkov, kakršnih smo vajeni pri nekaterih turbodizlih.

Umirjeno delovanje motorja je bilo dopolnjeno z udobnim podvozjem, ki ni imelo nikakršnih problemov z neravninami, temveč jih je uglajeno zadušilo in pri tem dajalo občutek čvrstega, masivnega avtomobila, ki se ne ustraši raznolikih podlag. Tudi sama lega na cesti deluje zanesljivo in do skrajnih mej neproblematično. Res pa udobnost vzmetenja odškrne nekaj občutka vodljivosti, saj deluje povratni odziv preko volana v ovinkih dokaj mehek, a razveseljujoče je, da volan ostane miren tudi pri vožnji po slabih cestah in se ne izmika iz voznikovih rok. Logika bolj uglajene in manj športne nastavitve prinese prijazno voznost in lahkotno premagovanje kilometrov.

Toyotin auris je glede mehanike, prostornosti in oblike dober avtomobil. Še največje razočaranje pomeni korak nazaj pri notranjih plastikah in nekaj hib ergonomije. A tradicionalno dobro ime pomirja glede nekvarljivosti in trajnosti avtomobila. Ravno zaradi slednjega se zdi, da je cena 18.170 € za toyoto auris 1,4 D-4D luna v sprejemljivih mejah povprečja kompaktnih avtomobilov. Ta razred je namreč bogato zastopan in vsak si lahko najde avtomobil zase – bolj ali manj športen, bolj ali manj lep in bolj ali manj udoben. Aurisu se z njegovim zlatim imenom verjetno ne gre za osvajanje zlate medalje ampak zlate sredine, ki o imajo kupci najraje.