Peugeot 207 1,6 16v premium

Peugeot že nekaj časa slovi kot znamka, ki zna z obliko osvojiti na prvi pogled. Moške bolj šarmirajo večje limuzine ali kupe, ženske pa predvsem … hja, nekoč 206, sedaj pa 207. Tudi testni primerek je, s svojim izrazitim oblikovnim nasledstvom uspešnega predhodnika, dokazoval, da je oblikovalcem znova uspelo skrojiti karoserijo, katere videz je všečen zelo širokem krogu ljudi. Da pripada znamki Peugeot je nemogoče zgrešiti, saj deluje kot povečan in sodobnejši 206. Poteze malega levčka izražajo uspelo kombinacijo dinamike in elegance. Še posebej zanimivo se zdi prepletanje večinoma oblih potez z ostrimi zarezami blatnikov in zašiljeno obliko prednjih luči. Izboljšati bi se dalo še okorno obliko zunanjih ogledal in nekoliko razmetano grafiko zadnjih luči. Pri vsem ostalem gre oblikovalcem čestitati.

Bolj kot lepa oblika zunanjosti je na peugeotu 207 presenetila notranjost. Že pri prvem testu smo ugotovili, da je ta naredila bistven korak naprej v primerjavi s predhodnikom. Deluje ne le lepo oblikovana ampak tudi lepo sestavljena in iz opazno boljših materialov. Te bi lahko 207-ici zavidali še nekateri razred večji avtomobili. Vrhnji del armaturne plošče in vrat namreč pokriva mehka, zanimivo strukturirana plastika, mehko oblazinjeni sedeži sodijo v razred večje peugeote, merilniki delujejo bogato in vse skupaj je seveda oblikovno lepo usklajeno. Edino zamero bi pripisal okrasni imitaciji z videzom karbona, ki je ponekod delovala premalo zlita z okoliško plastiko. Oblikovni in kakovosten vtis peugeotove notranjosti je torej vnovič potrdil napredek.

Nekoliko je vtis čvrsto izdelanega avtomobila okrnilo sicer mehko, a glede zvoka precej plehko zapiranje vseh petih vrat. Počutje na prednjih sedežih je bilo odlično in tudi občutek prostora zelo dober. Izdaten delež k občutku svetlega in odprtega prostora je prispevala velika panoramska steklena streha. Ta je izzvala kar nekaj občudovanja tako zunaj kot v avtomobilu. A v določenih primerih je prispevala tudi kakšno negativno piko. Voznik se mora po dvodelno drsno senčilo stegniti krepko nazaj, kar je med vožnjo nekoliko okorno. Ravno to senčilo pa povzroči, da je strop v zadnjem delu nekoliko debelejši in zato nižji. Če drug za drugim sedita dva 180 centimetrov visoka potnika bo tisti spredaj imel občutek prostornega avtomobila, a zadnji bo z glavo drgnil ob strop, kolena pa bo lahko lepo pospravil v vdolben hrbtni del masivnih prednjih sedežev. Upoštevaje, da se večinoma v takšnih avtih zadaj vozijo manjši ljudje oziroma otroci, pa bi to ne smel biti problem.

Pri shranjevalnih prostorih in predalih je peugeot 207 zelo prijazen do svojih potnikov. Odlagališč je kar precej, nekaj tudi z gumirano podlogo, kar preprečuje drsenje predmetov. Pozitivno preseneti velik in uporabno zasnovan predal pred sovoznikom, ki je v tem razredu skoraj brez konkurence – se namreč lepo odpira je osvetljen, klimatiziran in ima tudi ključavnico. Lahko bi pohvalili tudi obdelavo 270-litrskega prtljažnika, ki se ga povečuje z zlaganjem tretjinsko deljive zadnje klopi. Pri tem ostane med slednjo in dnom prtljažnika manjši rob in rahel naklon. Čeprav v večini primerov delujejo praktično bi bilo bolje, če bi bile zanke za pritrditev mreže v prtljažniku nameščene še nižje, saj se vpeta mreža nahaja kakih 10 centimetrov nad dnom prtljažnika in s tem ne pritrdi nižjih predmetov.

Morda se vam zdi, da sem pri teh detajlih res malenkosten, a gotovo boste sami znali razsoditi, ali je vam osebno to pomembno ali ne. Meni je gotovo pomembno počutje in upravljanje z avtomobilom, saj bistveno vpliva na prijetnost rabe vozila. V primeru testnega peugeota 207, si je ergonomija prislužila večinoma pohvale. Od brezhibnega položaja za usnjenim volanom, udobnega sedenja, dobrega daljinca za radio pa do vstavljanja cd-jev v izmenjevalnik skozi katero od petih rež na sredinski konzoli. Marsikomu bosta všeč ločena naslona za roke na prednjih sedežih. Meni se ne zdita posebej posrečena, saj je med njima navsezadnje luknja, kamor bodo padali komolci tistih, ki jih je več v ramenih. Ta naslona sta tudi izrazita ovira za prevažanje plastenk, ki imajo pripravljeni dve vdolbini ravno med sedežema, torej pod obema naslonoma. Več simpatij si prisluži osrednji multifunkcijski prikazovalnik na vrhu armaturne plošče in za ta razred nepričakovana dvokanalna klimatska naprava.

Glavna pridobitev testnega peugeota 207, zaradi katere je pravzaprav pripeljal na test, je bil nov 1,6-litrski motor, ki je nastal v sodelovanju z BMW-jem in ga najdemo tudi v miniju. Takoj po zasuku ključa se motor skoraj neslišno prebudi v življenje in se med dinamično vožnjo veselo zavrti do rdečega polja. Pri tem večinoma deluje mirno, njegova glasnost pa opazno narašča z višanjem vrtljajev. V zgornji četrtini dobi motor nekoliko rohneč zvok, kar želi verjetno podkrepiti športni značaj. Ampak, 120 KM in 160 Nm navora se bi še sedem let nazaj slišalo dovolj spodobno za dva razreda večjega peugeota. Vendar 207 ni več majhen, s 1200 kilogrami pa tudi ne lahek. Tovarna je zapisala najvišjo hitrost 200 km/h in pospešek do polovico te hitrosti v 9,6 sekunde. A občutki so govorili, da to ni športen ampak predvsem zelo suveren motor, ki lahko zadovolji tudi zahtevnejše voznike. Medtem, ko pri predhodniku nismo bili vajeni natančnih menjalnikov, je tudi na tem področju 207 napredoval. Hitri, natančni, nekoliko dolgi gibi omogočajo prijetno rokovanje z usnjeno prestavno ročico petstopenjskega menjalnika. Šesta stopnja bi na avtocestah ne škodila. Zmogljivosti pri vsakodnevni uporabi so na zgornji meji potrebnih – kar pomeni, da omogočajo več kot bi za vsakodnevno rabo potrebovali tudi, če je avtomobil polno naložen. Zato se ta 1,6-litrski motor za dinamične voznike ali predvidoma večje obremenitve zdi opazno boljša izbira kot 1,4.  Navsezadnje se je povprečna poraba na testu, kljub ekstremom med 6,2 in 8,9 litra, na koncu ustavila na 7,6 litra. To pa je še vedno malenkost manj kot pri manjšem motorju. Za več športnosti Peugeot ponuja še močnejša agregata s turbinskim polnilnikom.

Podvozje modela 207 deluje čvrsto in usklajeno. Zdi se sicer nekoliko trše kot pri modelu 1,4, ki smo ga preizkusili v jeseni, a še vedno dovolj udobno. Zanesljiva lega na cesti, majhna nagibanja in občutek toge karoserije prispevajo k veseljaškemu manevriranju na ovinkastih cestah. Na luknjastem cestišču pa ima vzmetenje več dela v ovinkih, ko so kolesa čvrsto naslonjena na tla,  povzroči, da avtomobil poskoči in potrese notranjost. V testnem primeru je za dodatno mero stabilnosti poskrbel doplačilni varnostni paket, ki je obsegal sistema ESP ter ASR. Krmilni mehanizem se kljub dovolj dobri neposrednosti, ne da zmesti preko lukenj. Ob dobri vodljivosti in v splošnem lahkotni ter prijetni voznosti avta, bi si želel še več povratnih informacij na volanu.

Peugeot 207 1,6 premium je torej avtomobil, ki sodi v sredino bencinske ponudbe in že skoraj v vrh opremljenosti modela 207. Kot tak je sposoben zadovoljiti tako želje po dobrih zmogljivostih kot tudi precejšnjo razvajenost kupca. V testnem primeru so k ceni 14.700 evrov dodali še omenjeni varnostni paket, panoramsko steklo, kovinsko barvo in radio z izmenjevalcem zgoščenk ter sposobnostjo predvajanja mp3 datotek. Končni znesek je tako znašal 16.566 evrov oziroma skoraj štiri milijone tolarjev. To za takšen velikostni razred avtomobila res ni malo, a če govorimo o razredih, potem peugeot 207 po počutju posega višje od večine konkurence.