Fiat sedici ima sicer res izrazito tipično italijansko ime, a v resnici njegove korenine segajo na Japonsko. Leta 2005 se je ta mali SUV namreč rodil v sodelovanju Fiata, Suzukija in Italdesigna, lani pa je doživel lepotno prenovo. Na test smo dobili izvedbo 1,6 16V emotion 4x4.
Zunanjost
Navzven fiat sedici ne skriva let, saj je videti bolj konzervativno kot ostala vozila te znamke, a hkrati je oblikovno dovolj simpatičen in praktično zasnovan, da mu tega ni moč zameriti. Svojo pripadnost Fiatu izkazuje predvsem s prednjo masko, vse ostalo bi mimogrede lahko zamenjevali s suzukijem SX4. Testni primerek je bil odet v živo rdečo barvo in popestren s črnimi plastičnimi obrobami ter aluminijastimi zaščitami spodnjega dela odbijačev. Kot takšen je dovolj razločno pokazal, da se ne ustraši slabših cestnih podlag.
Notranjost
Tudi notranjost majhnega SUV-ja je preprosto oblikovana in sestavljena iz trdih, a menda trpežnih plastik. Od italijanskih genov bi pričakoval več oblikovne razgibanosti in barvitosti. Tako plastike kot oblazinjenje ter okraski z videzom aluminija so namreč v sivinskih odtenkih. Po drugi strani pa oblazinjenje sedežev pristaja nekoliko bolj robustnem SUV značaju, barv pa je na koncu še preveč – saj je sredinska konzola osvetljena rdeče, merilniki pa belo-modro.
Prostornost
Da je sedici manj Fiatov kot Suzukijev pove že zastarel ključ, ki ne premore zlaganja in ima grobo narebren kovinski del (odlično za obiske pri šivilji). Druga posebnost, ki ne izvira iz Italije je dvojno odklepanje vozila (prvi pritisk na gumb odklene voznikova vrata, drugi pa še ostala). Ampak potem, ko to pač sprejmete kot samoumevno, ugotovite, da je v notranjost sedicija na voljo presenetljivo dosti prostora tako spredaj kot zadaj. Pri tem se utegne zgoditi, da bo zadnji desni potnik na zadnjem delu sedala čutil neprimerno izboklino, vsi pa bodo pogrešali obešala za oblačila.
Zunanjost
Navzven fiat sedici ne skriva let, saj je videti bolj konzervativno kot ostala vozila te znamke, a hkrati je oblikovno dovolj simpatičen in praktično zasnovan, da mu tega ni moč zameriti. Svojo pripadnost Fiatu izkazuje predvsem s prednjo masko, vse ostalo bi mimogrede lahko zamenjevali s suzukijem SX4. Testni primerek je bil odet v živo rdečo barvo in popestren s črnimi plastičnimi obrobami ter aluminijastimi zaščitami spodnjega dela odbijačev. Kot takšen je dovolj razločno pokazal, da se ne ustraši slabših cestnih podlag.Notranjost
Tudi notranjost majhnega SUV-ja je preprosto oblikovana in sestavljena iz trdih, a menda trpežnih plastik. Od italijanskih genov bi pričakoval več oblikovne razgibanosti in barvitosti. Tako plastike kot oblazinjenje ter okraski z videzom aluminija so namreč v sivinskih odtenkih. Po drugi strani pa oblazinjenje sedežev pristaja nekoliko bolj robustnem SUV značaju, barv pa je na koncu še preveč – saj je sredinska konzola osvetljena rdeče, merilniki pa belo-modro.Prostornost
Da je sedici manj Fiatov kot Suzukijev pove že zastarel ključ, ki ne premore zlaganja in ima grobo narebren kovinski del (odlično za obiske pri šivilji). Druga posebnost, ki ne izvira iz Italije je dvojno odklepanje vozila (prvi pritisk na gumb odklene voznikova vrata, drugi pa še ostala). Ampak potem, ko to pač sprejmete kot samoumevno, ugotovite, da je v notranjost sedicija na voljo presenetljivo dosti prostora tako spredaj kot zadaj. Pri tem se utegne zgoditi, da bo zadnji desni potnik na zadnjem delu sedala čutil neprimerno izboklino, vsi pa bodo pogrešali obešala za oblačila.
Prtljažnik
Poleg obešal bi v fiatu sedici pričakoval še kakšno praktično odlagališče več in tudi 270-litrska prostornina prtljažnika ni rekordni dosežek za vozila te velikosti (dolžina vozila je 4,11 metra). A toliko bolj zanimivo in praktično je zlaganje zadnjih sedežev po zgledu enoprostorcev – torej prvo nagnemo naprej le naslone zadnje klopi, nato pa še celo klop prepognemo za prednja sedeža. S tem lahko pridobimo maksimalno prostornino prtljažnika, ki znaša 670-litrov, merjeno do višine stekel.Ergonomija
Preprostost se pohvalno nadaljuje pri videzu in upravljanju radia ter nastavljanju ostalih funkcij avtomobila. No, z vsaj eno izjemo. Namestitev gumba za upravljanje potovalnega računalnika med merilnike, se mi zdi skrajno nerodna. Dobrodošlo bi bilo, če se bi dalo zračne reže bolj pestro prilagajati tako glede smeri kot jakosti pihanja zraka. Čeprav je kabina obdana z velikimi stekli in, skupaj z velikima zunanjima vzvratnima ogledaloma, nudi dober pregled nad okolico, bo višje voznike v levih ovinkih zmotil spoj prednjih dveh stebričkov. A ob teh pripombah velja poudariti, da je sicer položaj za vožnjo preprosto dober.
Mehanika in zmogljivosti
V testnem primerku, ki je slišal na ime sedici 1,6 16V, je v prednjem delu bilo bencinsko srce japonskega porekla. Konstrukcijsko preizkušeni motor, kakršnemu bi pri Fiatu zlahka našli sodobnejšo zamenjavo, se je ponašal s 120 KM in 156 Nm največjega navora. V prostem teku je bil praktično neslišen, pa tudi sicer vtisa ni kvaril s pretirano glasnostjo. V tovarni so zanj zapisali najvišjo hitrost 175 km/h in pospešek do 100 km/h v 10,8 sekunde ter povprečno porabo 6,5 litra. Realnost pa je pokazala sledeče - motorček je prijetno kultiviran in se mirno zavrti do rdečega polja. Povezan je z odličnim 5-stopenjskim ročnim menjalnikom (ta je ena izmed dobrih strani partnerstva), ki mu ukazuje hitra in natančna prestavna ročica. Žal sta prva in druga prestava predolgi, da bi bili veseli vožnje navkreber, saj sedici po speljevanju v hrih pospešuje po črnogorsko. Z vrtenjem v visoke vrtljaje postane živahen, a s tem naraste tudi poraba. Povprečja na testu so se gibala med odličnih 5,9 in najvišjih 9,8, medtem, ko je skupni seštevek pokazal povprečno žejo 8,1 litra na 100 kilometrov.Vožnja
Beseda preprostost nas spremlja že od začetka testa in tudi pri vožnji sami je prišla do izraza. Sedici je namreč nezahteven avtomobilček, ki je uporaben za raznolike razmere. Oddaljenost od tal znaša 19 centimetrov, kar pa ne pomeni, da je sedici med ovinki nestabilen. Izkaže se namreč z igrivo dobro vodljivostjo in precej boljšim krmilnim mehanizmom, kot jih sicer srečujemo v fiatih. Kompaktno podvozje se dovolj lepo pelje tudi po makadamu, na ostrih cestnih robovih pa bi prav prišlo več mehkobe. Gumb za vklop štirikolesnega pogona je (nerodno) nameščen med prednja sedeža, omogoča pa izbiro samodejnega preklopa med prednjim in štirikolesnim ali celo zaklepanje štirikolesnega pogona v razmerju 50-50 do hitrosti 60 km/h.Zaključek
S štirikolesnim pogonom in enostavno cestno-terensko zasnovo sedici zadosti večini potreb praktičnega uporabnika, ki se občasno poda na spolzke ali slabo utrjene ceste. To pa je tudi njegov osnovni namen – ne želi biti hi-tech maneken temveč uporaben, preizkušen sopotnik za razgiban in po želji avanturističen vsakdan. Medtem, ko je v osnovi na voljo že za 17.690 €, je testni sedici, s štirikolesnim pogonom in opremo Emotion, stal 20.090 €. Od tega zneska je moč trenutno odšteti še 3500 € Fiatovega popusta.
