Fiatova croma je poseben avtomobil, katerega ime marsikoga spomni na drugo polovico osemdesetih. Takrat je croma namreč veljala kot tehnično napreden, lep in poslovno uglajen avto, za tiste, ki si niso mogli privoščiti luksuzne sestrične lancie theme ali športne sestrične alfe 164. Leta 1996 je Fiat prenehal z izdelavo velikih avtomobilov in to vrzel zapolnil šele leta 2005. Ponovno so predstavili cromo, ki pa je precej drugačna od svoje predhodnice. Testna različica je imela vgrajen najmočnejši dizelski motor in paket opreme emotion.
Zunanjost
Čeprav croma uporablja isto ime kot predhodnica in kraljuje na vrhu Fiatove palete, tokrat ne gre več za elegantno-športno kombilimuzino, temveč za oblikovno nenavadnega križanca med karavanom in enoprostorcem. Pri Fiatu so kombinacijo označili kot »komfort karavan«, brez, da bi se pretirano hvalili, da so naredili nekaj novega. Glede na to, da je croma na trgu že štiri leta, je doživela tudi že prvo prenovo, ki ji je prinesla prednji del usklajen z modelom Bravo. A kljub temu, da je pod obe generaciji podpisan slavni Giugiaro, aktualna kroma žal ne nadaljuje estetike svoje predhodnice. Čeprav je bela barva že nekaj časa modna, v primeru crome prikrije njene kromirane detajle in jo naredi cenejšo, kot bi jo kakšen temnejši odtenek. Pridejo pa toliko bolj do izraza temna stekla in tudi lepa, doplačilna 18-palčna platišča. Nenavadnosti navkljub, je nepravično trditi, da croma ni skladen in na svoj način tudi eleganten avtomobil.
Notranjost
Tudi v notranjosti croma ni ubrala običajne poti. K prijetnem vstopanju so prispevali visoko nameščeni sedeži, velika stekla so omogočala dobro preglednost, prestavna ročica pa je bila po enoprostorsko blizu volana. Načeloma všečno urejenost in simetričnost sredinske konzole so v mojih očeh pokvarile barve in materiali, katerih bivalna uskladitev večinoma ravno italijanskim avtomobilom dobro uspeva. V tem primeru pa me je zmotila medla, izrazito umirjena kombinacija temno rjave plastike in motno temne, preveč očitno plastične, imitacije lesa. Ampakna srečo lahko kupci vedno izberejo sebi všečne kombinacije.
Prostornost
Žrtvovanje klasičnih oblikovnih pristopov gotovo ni imelo samo sebi namena. Karoserija crome namreč odraža željo po udobju in prostoru. 4,76 metra dolžine, 1,78 širine in 1,62 višine, pričajo o velikem avtomobilu. Znotraj se to dobro čuti. Vizualno povprečni, rjavi, delno plišasti sedeži, so bili po foteljasto masivni in udobni. Prostornost je segala razred višje, še posebej, če govorimo o zračnosti nad glavami. Zadaj sedeči imajo na voljo svoje zračne reže in plitek sredinski naslon za roke.
Prtljažnik
Sovoznikov predal je dolg in plitek ter nima ključavnice, vdolbina (ročaj) na vratih se izkaže kot dobro odlagališče za gsm, a v splošnem bi si zaželel še več odlagalnih prostorov. 500 – litrski prtljažnik se ponaša z zanimivo izvedenim dnom, ki ga lahko kar z eno roko enostavno spustimo ali pač dvignemo in s tem pridobimo predal pod prtljažnikom. V slednjem primeru je dno tudi ravno z robom prtljažnika in s podrtimi nasloni zadnje klopi. Skupna prostornina povečanega prtljažnika na ta način doseže maksimalno 1610 litrov.
Ergonomija
Omeniti velja pregledno visok položaj voznika za nekoliko preveč položnim, a za držanje prijetno debelim usnjenim volanom. Za prijetno počutje je poskrbela učinkovita dvokanalna klimatska naprava, ki ločeno upravlja tudi smer pihanja zraka – na podoben način kot v nedavno preizkušeni lancii ypsilon. K prijetni ventilaciji pripomore velika osrednja zračna reža, na vrhu armaturne plošče, skozi katero pa sem žal jasno videl pritrdilna vijaka. A bolj kot to utegne temperamentne osebke zmotiti počasno enosmerno listanje po potovalnem računalniku. Croma je po Saabu prevzela namestitev ključavnice za zagon motorja med prednjima sedežema. Marsikomu se to zdi zanimivo, a jaz osebno imam pomisleke s stališča varnosti – na tem mestu je veliko lažje nehote ugasniti vozilo med vožnjo, kot pri klasični namestitvi. V kombinaciji s samodejnim menjalnikom in s tem povezanim zagonom v le položaju P ali N, pa je to lahko že zoprna situacija.
Mehanika in zmogljivosti
Leta 1986 je bila Fiatova croma prvi avtomobil, ki je uvedel dizelski motor z neposrednim vbrizgom, čeprav marsikdo prvo pomisli na TDI-je. Tudi današnja motorna ponudba je sodobna. 2,4-litrski turbodizel v testnem primerku je bil najmočnejši v ponudbi in načeloma enak agregatu, ki smo ga pohvalili že pri testu alfe 159. Petvaljnik doseže 200 KM in 400 Nm največjega navora, ter razveseli z mirnim tekom in zveznim delovanjem. Prej omenjeni številki ne razkazuje brutalno, temveč vleče zvezno, vedno suvereno in kultivirano. Po polno pohojenem plinu se zasliši ušesom prijetno grgranje in croma se konkretno hitro premakne. V povezavi s 6-stopenjsko avtomatiko, ki ponuja tudi ročno sekvenčno prestavljanje, doseže 216 km/h in do 100 km/h pospeši v 8,5 sekunde. Menjalnik večinoma menja nežno in avtomobilu primerno uglajeno, pri mestni vožnji pa je nekajkrat presenetil z nepotrebnim prestavljanjem navzdol. Njegovo delovanje je prepočasno za res dinamično vožnjo, čeprav načeloma lepo pazi, da vrtljaji med živahnimi pospeševanji in zaviranji ne upadejo preveč. Porabe na testu so segale od 6,6 do 12,1 litra, skupno povprečje pa je znašala 8,9.
Vožnja
Potovalno-udobni značaj vožnje je pri cromi izrazito poudarjen. Kljub 18-palčnim pnevmatikam, namreč lepo pluje po cesti in sploh avtocestne kilometre požira tiho ter prijetno. Preko 1,7 tone praznega vozila se čuti tudi z voznikovega stališča, saj mu ne uide občutek mase. Po lepi podlagi se tudi med ovinki zanesljivo obnaša in nagiba manj kot bi od višine lahko pričakoval, pri pretiravanju pa seveda sili preko prednjih koles. A, ko se pod vami pojavi neravno cestišče, je občutek precej slabši. Krmilni mehanizem namreč do rok stresajoče prenese udarce, vrača premalo informacij in preveč izrazito sledi kolesnicam. Podvozje preko lukenj ne zaniha v navpični ampak vzdolžni osi, kar me je takoj spomnilo na Oplovo vectro in signuma. Potrditev sem dobil, ko sem izvedel, da je platforma res sad sodelovanja Fiata in GM-a in je enaka omenjenima modeloma.
Zaključek
Sploh signum pa bi utegnil biti tudi edini pravi konkurent crome, a se ni izkazal za uspešnega ter ni več v prodaji. Nekdanji sestrični znamk Lancia in Alfa Romeo sta se glede luksuza in cene krepko oddaljili, croma pa je ostala cenovno zelo ugoden model, ki v izvedbi 2,4 multijet s samodejnim menjalnikom in najbogatejšo opremo Emotion stane 27.200 €. Upoštevaje prostornost, udobje, opremo in zmogljivosti je težko najti primerjavo. Je pa meni osebno žal, da ji niso dali drugega imena. Croma je namreč v spominu bolj žlahtno svetleča.
