Linea se sliši kot nekaj italijanskega in hkrati elegantnega. Vsekakor beseda poudarja videz, saj nas hitro spomni na linijo. Čeprav utegne kdo pomisliti na pohištvo, to ime zaznamuje Fiatovo limuzino, ki bi jo lahko označili kot naslednico nekdanje tempre ali maree. A na linei ni dober le videz, skriva še druge adute.
Zunanjost
Fiat linea je 4,56 metra dolga limuzina, ki je nastala v sodelovanju Fiata in oblikovalskega studia Giugiaro. Karoserija je videti vitka, skladna in elegantna. Čeprav s potezami prednjih vrat in deloma tudi luči spomni na grande punta, je kar pol metra daljša. Bočna linija poteka lepo klinasto, zadek pa je oblikovno umirjen. Daleč najbolj očiten na linei je prednji del z res markantno mrežasto masko in lepo oblikovanimi lučmi. Na temno modri barvi so izrazito izstopali skrbno nameščeni kromirani detajli in umirjeno oblikovana 17-palčna lita platišča. Kot celota je linea ena lepših kompaktnih limuzin, ki pa je na naših cestah še precej redka. Zato je med mimoidočimi povzročila radovedne poglede in številne pohvale glede videza.
Notranjost
Notranjost linee nadaljuje v podobno elegantnem slogu. Linije so značilno Fiatove, skladne in precej bolj umirjene kot pri bravu. Skupaj s črno - bež barvno kombinacijo podkrepijo vtis, da gre za poudarjanje elegance pred športnostjo. Žamet na sedežih, ki so oblikovani precej foteljasto, nakazuje opazno drugačen pristop kot svetleče tkanine v dinamičnem bravu. Skladno je izbrana tudi kovinska barva sredinske konzole in svetla podlaga merilnikov. Kar se videza v celoti tiče je linea naredila prav dober vtis.
Prostornost
Čeprav utegne kdo pomisliti, da je linea limuzinska izpeljanka punta, je z daljšo medosno razdaljo, večjo širino in kar pol metra večjo dolžino tudi občutno prostornejša. S sedenjem ne bo težav niti spredaj niti zadaj, saj je prostora nadpovprečno veliko. Zanimiv občutek pri tem je, da je spredaj več zračnosti proti bokom avtomobila kot proti sredini, kjer se nahaja ozek naslon za roke z vgrajenim predalom. Zadnji potniki imajo precej širši sredinski naslon z držali za pijačo in plitvim predalom. Čeprav ga gre v osnovi pohvaliti, pa bi lahko bil lepše izdelan in tudi lažje izvlečljiv iz hrbtnega naslona klopi. Med prijazne rešitvepa spada zračna reža na koncu konzole med prednjima sedežema.
Fiat linea je 4,56 metra dolga limuzina, ki je nastala v sodelovanju Fiata in oblikovalskega studia Giugiaro. Karoserija je videti vitka, skladna in elegantna. Čeprav s potezami prednjih vrat in deloma tudi luči spomni na grande punta, je kar pol metra daljša. Bočna linija poteka lepo klinasto, zadek pa je oblikovno umirjen. Daleč najbolj očiten na linei je prednji del z res markantno mrežasto masko in lepo oblikovanimi lučmi. Na temno modri barvi so izrazito izstopali skrbno nameščeni kromirani detajli in umirjeno oblikovana 17-palčna lita platišča. Kot celota je linea ena lepših kompaktnih limuzin, ki pa je na naših cestah še precej redka. Zato je med mimoidočimi povzročila radovedne poglede in številne pohvale glede videza.Notranjost
Notranjost linee nadaljuje v podobno elegantnem slogu. Linije so značilno Fiatove, skladne in precej bolj umirjene kot pri bravu. Skupaj s črno - bež barvno kombinacijo podkrepijo vtis, da gre za poudarjanje elegance pred športnostjo. Žamet na sedežih, ki so oblikovani precej foteljasto, nakazuje opazno drugačen pristop kot svetleče tkanine v dinamičnem bravu. Skladno je izbrana tudi kovinska barva sredinske konzole in svetla podlaga merilnikov. Kar se videza v celoti tiče je linea naredila prav dober vtis. Prostornost
Čeprav utegne kdo pomisliti, da je linea limuzinska izpeljanka punta, je z daljšo medosno razdaljo, večjo širino in kar pol metra večjo dolžino tudi občutno prostornejša. S sedenjem ne bo težav niti spredaj niti zadaj, saj je prostora nadpovprečno veliko. Zanimiv občutek pri tem je, da je spredaj več zračnosti proti bokom avtomobila kot proti sredini, kjer se nahaja ozek naslon za roke z vgrajenim predalom. Zadnji potniki imajo precej širši sredinski naslon z držali za pijačo in plitvim predalom. Čeprav ga gre v osnovi pohvaliti, pa bi lahko bil lepše izdelan in tudi lažje izvlečljiv iz hrbtnega naslona klopi. Med prijazne rešitvepa spada zračna reža na koncu konzole med prednjima sedežema.
Prtljažnik
Značilno limuzinski zadek že navzven obljublja precejšen prtljažni prostor in to obljubo več kot le izpolni. Kar 500 litrov osnovne prostornine ni majhna številka. Deljiva zadnja klop pa omogoča povečevanje vse do 1175 litrov, pri čemer je dno povečanega prtljažnika brez stopničke. Na prvi pogled je za prijem nenavadna zanka, s pomočjo katere sprožite podiranje sedežnih naslonjal, a vsaj v testnem primeru je ta sistem deloval povsem brezhibno. Značilno italijansko je izvedeno tudi odpiranje prtljažnika, saj v obrambi pred mestnimi tatovi ne vključuje kljuke na samem pokrovu ampak le odpiranje iz kabine ali s pomočjo gumba na ključu. Prostornost kabine in prtljažnika linea dopolni s številnimi odlagališči, ter na tak način izkaže dosti praktične logike in prijaznosti do potnikov. Edina očitna zamera je neosvetljen predal pred sovoznikom, na katerem bi bila zaželjena tudi ključavnica.
Ergonomija
Voznikov delovni prostor tudi pri prvem spoznavanju ne bo naredil težav. Sedenje je udobno in dobro nastavljivo, sam videz in oprijem sedežev pa bolj naklonjen lagodnosti vožnje kot izrazitim bočnim silam. Meni osebno je bila všeč dobra podpora ledvenega dela hrbtenice. Ergonomska urejenost je preprosta in logična, stikala na sredinski konzoli pa glede videza poenotena, a smiselno razporejena. Gumbki na volani so pomagali pri upravljanju radia in sistema blue & me, dodatna ročica na levi pa je bila namenjena enostavnem ravnaanju s tempomatom. Merilniki s svetlo podlago so delovali podnevi celo nekoliko presvetli, na sredini med njimi pa se je nahajal še pregleden zaslonček za izpis podatkov dvojnega potovalnega računalnika. Funkcionalnost in uporaba fiatove linee torej ni povzročila posebnih pripomb.
Značilno limuzinski zadek že navzven obljublja precejšen prtljažni prostor in to obljubo več kot le izpolni. Kar 500 litrov osnovne prostornine ni majhna številka. Deljiva zadnja klop pa omogoča povečevanje vse do 1175 litrov, pri čemer je dno povečanega prtljažnika brez stopničke. Na prvi pogled je za prijem nenavadna zanka, s pomočjo katere sprožite podiranje sedežnih naslonjal, a vsaj v testnem primeru je ta sistem deloval povsem brezhibno. Značilno italijansko je izvedeno tudi odpiranje prtljažnika, saj v obrambi pred mestnimi tatovi ne vključuje kljuke na samem pokrovu ampak le odpiranje iz kabine ali s pomočjo gumba na ključu. Prostornost kabine in prtljažnika linea dopolni s številnimi odlagališči, ter na tak način izkaže dosti praktične logike in prijaznosti do potnikov. Edina očitna zamera je neosvetljen predal pred sovoznikom, na katerem bi bila zaželjena tudi ključavnica.Ergonomija
Voznikov delovni prostor tudi pri prvem spoznavanju ne bo naredil težav. Sedenje je udobno in dobro nastavljivo, sam videz in oprijem sedežev pa bolj naklonjen lagodnosti vožnje kot izrazitim bočnim silam. Meni osebno je bila všeč dobra podpora ledvenega dela hrbtenice. Ergonomska urejenost je preprosta in logična, stikala na sredinski konzoli pa glede videza poenotena, a smiselno razporejena. Gumbki na volani so pomagali pri upravljanju radia in sistema blue & me, dodatna ročica na levi pa je bila namenjena enostavnem ravnaanju s tempomatom. Merilniki s svetlo podlago so delovali podnevi celo nekoliko presvetli, na sredini med njimi pa se je nahajal še pregleden zaslonček za izpis podatkov dvojnega potovalnega računalnika. Funkcionalnost in uporaba fiatove linee torej ni povzročila posebnih pripomb.
Mehanika in zmogljivosti
Simpatičen prednji del Fiatove linee je imel vgrajen nov, sodoben 1,4-litrski bencinski motor z oznako T-jet. Gre za povsem isti motor, kot smo ga nedavno preizkusili že v bravu. Kljub temu, da se 120 KM ne sliši poseben dosežek, pa precej več pove kar 200 Nm največjega navora pri ugodnih 1750 vrtljajih. Takšen navor (seveda pri višjih vrtljajih) bi bil primerljiv z navadnim bencinskim motorjem vsaj 2-litrske prostornine, a T-jet ga dosega s pomočjo turbinskega polnilnika, ki avtomobilu daje tudi opazno živahnejši značaj kot navaden 100-konjski 1,4-litrski Fiatov motor. Poleg zvočne kultiviranosti in mirnega teka, je dobra lastnost tudi enakomerno pospeševanje iz nizkih vrtljajev pa vse do rdečega polja. Nenavadno se zdi, da so v linei ta motor kombinirali s petstopenjskim ročnim menjalnikom, saj je v bravu imel eno stopnjo več in s tem prestavna razmerja bolj naklonjena pospeševanju ter tudi nižjim vrtljajem pri visokih hitrostih. Sama ročica menjalnika sicer teče hitro in mehko, glede natančnosti in dolžine hodov pa sodi v povprečje. Čeprav linea ni videti mali avtomobil, se motor uspešno spopada z njeno maso in omogoča doseganje najvišje hitrosti 195 km/h oziroma pospešek do 100 km/h v 9,2 sekunde. Kot večina bencinskih motorjev s prisilnim polnjenjem tudi tale v linei ponudi dobro ekonomičnost pri lagodni vožnji in precej več žeje pri preganjanju. Tako so povprečja na testu znašala med 7,1 in 10, 8 litra, a celoten izračun je prinesel sprejemljivo povprečje 8,4.
Vožnja
Tako videz kot samo ime Fiatove linee poudarjata eleganco. Temu primeren naj bi bil tudi slog vožnje. Podvozje je namreč kljub 17-palčnim kolesom udobno prebavljalo anomalije s cestne podlage. Zaradi nižjih pnevmatik je bil občutek čvrstosti med ovinki še kanček boljši kot pri bravu, a tudi linee ne bi označil za športni avto, saj je mehkobe krmilnega mehanizma in tudi nagibanja skozi ovinke več kot pri trše nastavljenih nemških konkuretnih. Kljub temu pa je lega na cesti zanesljiva in zlahka obvladljiva. Čeprav linea zmore dosti živahnosti, pa je njena medena stran predvsem preprosto prijetna voznost, ki omogoča sproščeno požiranje kilometrov brez naporov za voznika ali potnike.
Simpatičen prednji del Fiatove linee je imel vgrajen nov, sodoben 1,4-litrski bencinski motor z oznako T-jet. Gre za povsem isti motor, kot smo ga nedavno preizkusili že v bravu. Kljub temu, da se 120 KM ne sliši poseben dosežek, pa precej več pove kar 200 Nm največjega navora pri ugodnih 1750 vrtljajih. Takšen navor (seveda pri višjih vrtljajih) bi bil primerljiv z navadnim bencinskim motorjem vsaj 2-litrske prostornine, a T-jet ga dosega s pomočjo turbinskega polnilnika, ki avtomobilu daje tudi opazno živahnejši značaj kot navaden 100-konjski 1,4-litrski Fiatov motor. Poleg zvočne kultiviranosti in mirnega teka, je dobra lastnost tudi enakomerno pospeševanje iz nizkih vrtljajev pa vse do rdečega polja. Nenavadno se zdi, da so v linei ta motor kombinirali s petstopenjskim ročnim menjalnikom, saj je v bravu imel eno stopnjo več in s tem prestavna razmerja bolj naklonjena pospeševanju ter tudi nižjim vrtljajem pri visokih hitrostih. Sama ročica menjalnika sicer teče hitro in mehko, glede natančnosti in dolžine hodov pa sodi v povprečje. Čeprav linea ni videti mali avtomobil, se motor uspešno spopada z njeno maso in omogoča doseganje najvišje hitrosti 195 km/h oziroma pospešek do 100 km/h v 9,2 sekunde. Kot večina bencinskih motorjev s prisilnim polnjenjem tudi tale v linei ponudi dobro ekonomičnost pri lagodni vožnji in precej več žeje pri preganjanju. Tako so povprečja na testu znašala med 7,1 in 10, 8 litra, a celoten izračun je prinesel sprejemljivo povprečje 8,4.Vožnja
Tako videz kot samo ime Fiatove linee poudarjata eleganco. Temu primeren naj bi bil tudi slog vožnje. Podvozje je namreč kljub 17-palčnim kolesom udobno prebavljalo anomalije s cestne podlage. Zaradi nižjih pnevmatik je bil občutek čvrstosti med ovinki še kanček boljši kot pri bravu, a tudi linee ne bi označil za športni avto, saj je mehkobe krmilnega mehanizma in tudi nagibanja skozi ovinke več kot pri trše nastavljenih nemških konkuretnih. Kljub temu pa je lega na cesti zanesljiva in zlahka obvladljiva. Čeprav linea zmore dosti živahnosti, pa je njena medena stran predvsem preprosto prijetna voznost, ki omogoča sproščeno požiranje kilometrov brez naporov za voznika ali potnike.Zaključek
Kljub temu, da lineo izdelujejo v Turčiji, je vtis ki ga naredi daleč od tega, da bi si prislužila kakšen turški pridevnik. Navsezadnje deluje med fiati trenutno oblikovno najbolj resen avtomobil. Z nadpovprečno prostornostjo, prijetnim počutjem in dobrim motorjem ponuja dosti avtomobila. Z opremo emotion bodo namreč prodajalci model 1,4 T-jet prodajali za 15,750 evrov, kar bi lahko smatrali celo za ugodno. Testni primerek je imel med doplačili naštete sisteme ESP, ASR in hill holder, 17-palčna lita platišča, nižje podvozje, tempomat, zadnje parkirne senzorje in kovinsko barvo, kar ga je podražilo za zmernih 1500 evrov.
Kljub temu, da lineo izdelujejo v Turčiji, je vtis ki ga naredi daleč od tega, da bi si prislužila kakšen turški pridevnik. Navsezadnje deluje med fiati trenutno oblikovno najbolj resen avtomobil. Z nadpovprečno prostornostjo, prijetnim počutjem in dobrim motorjem ponuja dosti avtomobila. Z opremo emotion bodo namreč prodajalci model 1,4 T-jet prodajali za 15,750 evrov, kar bi lahko smatrali celo za ugodno. Testni primerek je imel med doplačili naštete sisteme ESP, ASR in hill holder, 17-palčna lita platišča, nižje podvozje, tempomat, zadnje parkirne senzorje in kovinsko barvo, kar ga je podražilo za zmernih 1500 evrov.
