Fiat 500 1,4 lounge

Zunanjost

Medtem, ko je bil prvi testni fiat 500 odet v živo rdečo barvo in opremljen z nekoliko dirkaško navdahnjenimi nalepkami ter športnimi 16-palčnimi platišči, je bil lounge obarvan v belo ter polepljen z nalepkami v barvah italijanske zastave. Oblike verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj v Sloveniji marsikdo novega fiata 500 poimenuje kar »nivi fičo«. Na široka kolesa posajena karoserija s kratkimi previsi in širokimi koloteki daje vtis stabilnosti. Elegantnost, ki jo namiguje paket opreme, so diskretno poudarili številni kromirani detajli ter steklena streha, ki se je neprekinjeno nadaljevala iz vetrobranskega stekla. Nekaj estetske zamere so si prislužila doplačilna 16-palčna platišča, ki so bila enaka tistim  v opremi sport in žal značajsko manj usklajena z umirjeno eleganco kot bi bila serijska 15-palčna. Kljub temu, da gre za zelo uspešno oblikovan avtomobil, ki lepo združuje sodobne in retro poteze, pa bi se pri osebni izbiri odrekel nalepkam. Te so namreč pri obeh doslej testiranih modelih hitro pokazale sledi obrabe.


Notranjost

Notranji dizajn novega fiata 500 smo pohvalili že pri prvem testu. Tudi tokrat ne more biti drugače. Čeprav je trdota plastike pač na nivoju običajnih malčkov, je videz primeren oznaki »made in Italy«, kar pomeni, da ne manjka lepih detajlov in estetske barvne usklajenosti. Zunanja belina se je v testnem primeru nadaljevala tudi na dekoraciji armaturne plošče in sredinske konzole ter usnjenem volanu, prestavni ročici in vzglavnikih. Pri tem se pojavi vprašanje, kako se bo s časom ta belina odrezala v nenehnem stiku z rokami in lasmi, a predstavljamo si, da se bodo tega zavedali tudi sami uporabniki. Sedeži in vratne obloge v testnem avtu so bili odeti v lepo rdečo usnje, ki je bilo tako vizualno kot na otip vredno kakšnega kakovostnega fotelja, čemur pa se ne gre čuditi, saj je nosilo logotipe slavne Italijanske znamke Poltrona Frau. Vse skupaj se je strnilo v usklajeno celoto, ki bi navdušila vsaj večino modno navdušenih pripadnic lepšega spola.


Prostornost

Pričakovati veliko prostora v 3,6 metra dolgem malčku je nesmiselno. Kljub temu je sedenje na prednjih sedežih več kot spodobno. Po zaslugi steklene strehe in svetlih barv, je prostor navidezno še nekoliko zračnejši in ne daje občutka utesnjenosti. Z nekaj malega uvidevnosti prednjih potnikov, lahko tudi zadnja klop gosti dve odrasli osebi, ki pa morata sprva prikazati nekaj gibčnosti, da po pregibu prednjih sedežev splezata na svoje mesto. Čeprav prostora zadaj zmanjka prej za glave kot kolena, pa je testni avtomobil iz morja, brez posebnih pritožb, prepeljal tri odrasle osebe s kompletno dopustniško prtljago.

Prtljažnik

Poševno odsekani zadek ni vzor praktičnega designa pač pa gre predvsem za zvesto nadaljevanje potez legendarnega predhodnika. Zaradi tega prostornina, ki znaša 185 litrov,  nikakor ni rekordna, a podiranje naslonov zadnje klopi jo lahko poveča do prednjih sedežev oziroma skupno 610 litrov. Podrta naslona po polovici deljive klopi pa zal nista zravnana s tlemi. Ne glede na opremo fiata 500 je njegova uporabnost omejena zaradi malega števila odlagališč in odsotnosti zaprtega predala pred sovoznikom. Zanimivo pa je, da so prtljažnik pokrili z malo poličko, ki bi bila skoraj nepotrebna.


Ergonomija

Fiat 500 vozniku omogoča enostavno nastavitev delovnega mesta in po zaslugi visokega sedenja ter velikih stekel tudi dobro preglednost. Usnjeni sedeži so podobni foteljem, zelo lepo izdelani in udobni, hkrati pa je njihov bočni oprijem tudi v ovinkih zadovoljiv. Usnjen volanski obroč in glava prestavne ročice sta dobro na dosegu rok in prijetna za držanje, merilniki, pa so posebnost tega modela. Znotraj merilnika hitrosti je namreč nameščen še merilnik vrtljajev, znotraj tega pa okrogel multifunkcijski prikazovalnik. Čeprav so stikala za pomik stekel nameščena na sredinsko konzolo namesto na vrata, pa takšno namestitev osmisli neposredna bližina prestavne ročice. Med moteče lastnosti sodi precej počasen prikaz potovalnega računalnika in nekoliko nenavadno listanje po meniju z gumbi ob merilnikih.

Mehanika in zmogljivosti

1,4-litrski bencinski štirivaljnik v testnem modelu je bil povsem enak tistemu, ki smo ga preizkusili v različici z opremo sport. Nekako bi predvideval, da se bodo kupci elegantne izvedbe odločali za manj močan bencinski motor ali pa celo 1,3 litrskega dizla. 100 KM tega, trenutno najmočnejšega serijskega fiata 500, resnično ni opaziti dokler ga ne poženete preko 4000 vrtljajev, kjer doseže najvišjih 131 Nm navora in postane živahen ter se prične oglašati s precej specifičnim zvokom, ki spominja na starejše športne fiate in tudi tako obuja nekaj italijanske nostalgije. Čeprav je vozniku na voljo stikalo »sport«, s katero se spremni odzivnost stopalke za plin, bi se mu lahko mirne duše odrekli. Ko to ni vklopljeno, se namreč zdi, da spi vsaj polovica motornih konjičev. Podobno zaspanost pa je opaziti tudi v povsem spodnjem območju vrtljajev, kar je pripisati zadušenosti motorja v želji po doseganju ugodnejših emisij. Vendarle pa nekaj malega dela s kratko in hitro prestavno ročico vozniku omogoča temperamentno vožnjo. Najvišja hitrost znaša 192 km/h, pospešek do 100 km/h pa 10,5 sekunde. K elegantni opremi sodi tudi bolj umirjen slog vožnje. Temu primerno je bila tudi poraba tega testnega avtomobila nekoliko nižja kot pri sestrskem modelu z opremo sport. Minimalno povprečje je znašalo 6,3 litra, maksimalno pa 9,5 litra. Na koncu testa je seštevek pokazal povprečno žejo 8,1 litra na 100 kilometrov.


Vožnja

Že prej omenjena športna 16-palčna lita platišča, ki po mojem okusu niso najbolj pristajala elegantni naravnanosti testnega fiata, so skupaj z nizkopresečnimi pnevmatikami povzročila tudi nekoliko manj udobno blaženje neravnin. Seveda je to pomenilo prispevek k odlični legi na cesti in k minimalnem nagibanju, a preko lukenj je bil avtomobilček že kar pretrd. Veliko več užitka kot na slabi cesti je prinesel na zavitih serpentinah, kjer je s svojimi skromnimi dimenzijami in kompaktnim podvozjem znal pričarati nasmeh na ustih voznika. Žal je športna naravnanost prinesla še eno hibo. Med ovinki neposreden krmilni mehanizem je namreč imel za meter večji obračalni krog kot pri navadnih izvedbah, kar pa se seveda pozna pri mestni okretnosti.

Zaključek

Fiat 500 je osvajalec tako na prvi kot drugi pogled. Potem ko pritegne s simpatično zunanjostjo, zna prepričati z modno usklajenostjo notranjih detajlov in barv ter živahnim podvozjem, ki je bolj veselo ovinkov kot pa slabih podlag. Poleg tega nudi ogromno možnosti individualizacije, zaradi česar kar hitro naberete velik kup malenkosti s seznama dodatne opreme in s tem seveda vzdignete ceno krepko v višave. Tako je testni model predstavljal že skoraj maksimum opcij, saj je poleg kompletne elektrifikacije in varnostne opreme, ki je vsebovala 6 zračnih blazin, nudil še kakovostno usnjeno oblazinjenje, doplačilna lita platišča, stekleno streho, samodejno klimo, parkirne senzorje in še par lepotnih olepšav, kar je skupaj naneslo skoraj okroglih 3000 € doplačil in ceno povišalo na končnih 18.251 €. To je res zelo visok znesek za malčka! A upoštevaje ugled in opremo je fiata 500 praktično nemogoče primerjati z dimenzijsko podobnimi vozili, temveč kvečjemu z retro beetlom ali minijem.