Zunanjost
 |
Dobro znana izjava, da imajo vsake oči svojega malarja se vedno znova udejanja tudi pri avtomobilih. Upam si trditi, da je prednji del Audijevega Q7 vsekakor lep, prepoznaven, dinamičen, zadek pa z izjemo lepe nočne osvetlitve zaostaja saj deluje ob serijski obutvi kar precej težaški. S strani bi lahko rekli, da gre za petmetrskega karavana na visokih nogah. 18-palčna platišča zaradi obilnih dimenzij delujejo, kot 13-palčna na cliu, a zaradi višjih pnevmatik osmislijo nekaj terenskega videza. Kljub temu oblika ne govori o avtomobilu, ki ga boste mirne duše zapeljali med veje in v blato. Čeprav je Q7 nesporno eleganten, pa vtis naredi predvsem z dimenzijami. Avtomobil, ki meri preko pet metrov v dolžino, skoraj dva v širino in preko 1,7 v višino, ne rabi biti lep, da bi bil opažen. Že zaradi velikosti deluje markantno, izstopajoče, a še vedno skladno. Kombinacija dimenzij in elegance je povzročila, da so vsi opazovalci, ki so ugibali ceno, predvidevali še višji znesek, kot je bil v resnici. To pa pomeni, da oblikovno Q7 navzven uspešno izraža prestiž.
Notranjost
 |
Za zunanjo črnino, ki jo je diskretno začinil še krom, se je skrivala… kaj drugega kot črna notranjost. Spet smo pri okusu posameznika, a vsekakor je plemeniteje deloval avtomobil, ki sem ga vozil na predstavitvi in je za enako črno pločevino skrival svetlo notranjost oplemeniteno z lesom. No, v tem primeru so črnino poživile doplačilne imitacije aluminija. Lepo urejena armaturna plošča bo vsem, ki poznajo model A6, delovala znana, prav tako tudi sredinska konzola. Materiali so kljub prevladujoči enobarvnosti delovali kakovostni in lepo sestavljeni. Usnjenim sedežem so na vratih in tleh delale družbo robustne tekstilne obloge.
Prostornost
 |
Na orjaških dimenzijah človek pač pričakuje veliko prostora. Ko skozi široka vrata vstopi v notranjost in se usede v bogato dimenzionirane usnjene sedeže, se vsekakor sam sebi ne zdi revež. Spredaj prostora nikakor ne zmanjka, zadaj pa tudi ne. Okrogli trije metri medosne razdalje so dovolj, da lahko v Q7 posadite 4 nadpovprečno dimenzionirane razvajence. Čeprav je prostora dovolj, pa bi ga glede na zunanje mere pričakoval še več. S prekrižanimi nogami nikakor ne boste sedeli! Odvisno od tega, ali boste dali prednost zadnjim potnikom ali prtljagi, lahko zadnjo klop vzdolžno pomikate in ji nastavljate naklon. S tem se seveda spreminja prostornina prtljažnika, katerega dno je res visoko nad tlemi.
Prtljažnik
 |
Lepo obdelana luknja se za doplačilo odpre in zapre kar samodejno - s pritiskom na gumb. A pri tem snovalci očitno niso pomislili, kako se nižje rasli stegujejo visoko pod nebo do gumba? V testnem primerku, ki je bil opremljen z aktivnim zračnim vzmetenjem, bi jim bilo v pomoč ravno slednje. Voznik je lahko izbral funkcijo zniževanja vozila za natovarjanje, ali pač pritisnil na gumbek v prtljažniku in tako spustil zadek. Prtljažnik sam po sebi deluje dolg in plitek, a lepo obdelan. Pod dnom skriva še dva velika predala in še večjo luknjo zaradi odsotnosti rezervnega kolesa, ki ga je nadomestil komplet za krpanje. Če prtljažnik naložite do strehe, pogoltne 775 litrov, če pa zložite še zadnjo klop pa kar preko 200 litrov.
Ergonomija
 |
Znano je, da so sodobni avtomobili že prenasičeni z raznovrstno opremo, ki bi ji mirne duše rekel elektronska krama. Da bi se izognili malemu morju gumbkov za upravljanje z vsakim detajlom, so v prestižne avtomobile pričeli uvajati multifunkcijske sisteme ki ob nekaj osnovnih gumbih, predvsem z osrednjim vrtljivim gumbom, omogočajo brskanje in nastavljanje raznovrstnih parametrov. Pri Audiju so ta sistem poimenovali MMI oziroma Multimedia Interface in smo o njem spregovorili že pri testu modela A6. Ravno zaradi slednjega, je bilo potrebnega manj privajanja v Q7. Kljub temu pa si velja prebrati navodila in se pred uporabo nekaj časa igrati z gumbki ter hkratnim gledanjem v veliki osrednji prikazovalnik. Če izvzamemo sistem MMI, je upravljanje modela Q7 povsem enostavno opravilo. Položaj za odličnim doplačilnim športnim volanom je brezhiben, kljub le ročnem nastavljanju sedežev, pri katerih so bili za moje pojme nedopustno skopuški, saj nimajo nastavljive niti ledvene opore! No, naj v tolažbo tistim, ki nimajo radi elektronike dodam, da je tudi sistem MMI pobran s seznama doplačil. A to pač ne okrne dejstva, da se vozniku in potnikom v audiju Q7 nikakor ne godi slabo.
Mehanika in zmogljivosti
 |
Razpotegnjen prednji del audija Q7 je v testnem primeru gostil 3-litrski agregat. Ta svoje poreklo vsaj pri vibracijah po zaslugi šestih valjev dobro skrije, a pri zvoku ni dvoma, da gre za dizla. Dva zajetna izpušna izhoda ob primerni prostornini pričarata zvok, ki ne sodi med najtišje, ampak ob polno pohojenem plinu lastnikom audija Q7 daje občutek, da so stopili levu na rep in s tem prestrašili vseh 233 konjičev. Bolj kot ta štalca impresionira okroglih 500 Nm navora, kar pomeni, da bi naj ta avto načeloma vedno poskočil ob pohojenem pedalu plina. Nekako tako tudi v resnici je, če daste šeststopenjskem in sicer dovolj uglajenem samodejnem menjalniku čas, da prestavi navzdol. 2,3 tone mase je namreč obilna številka in tu imajo konjiči in Nm kaj za premakniti. Zato pred prehitevanji priporočam raje uporabo sekvenčnega ročnega načina ali pač pomik ročice v položaj sport, da bo menjalnik hitreje reagiral. Če boste pritiskali na polno, so pri Audiju zapisali, da boste 100 km/h dosegli po 9,1 sekunde, ter s pospeševanjem zaključili pri 210 km/h. Podatka nista dirkaška, a upoštevaje maso in dimenzije več kot zadostna. Tudi občutek hitrosti je varljiv. Zato se zdi, da audiju Q7 še posebej pristoji dolgoprogaško požiranje kilometrov na nemških avtocestah. Pri tem zna potnikom ponuditi dovolj notranje tišine, vozniku pa skromnost pri porabi. Slednja lahko na relacijah pade pod deset litrov, medtem, ko izleti v hribe, hitra vožna ali polno natovorjen avtomobil mimogrede dodajo še tri litre. Testno povprečje se je ustavilo na 10,9 litra, kar brez dvoma smatram za ugodno!
Vožnja
 |
Bolj kot divjanje se Audijevem orjaku prileže uglajeno, a hitro požiranje kilometrov. Zračno vzmetenje z nastavitvami – lift, offroad, comfort, automatic ali dynamic omogoča pestro prilagajanje voznim razmeram. Q7 tako nudi zelo širok spekter uporabe. Zdi se, da bo več časa preživel na makadamskih cestah, na poti k gorskem vikendu ali pa otovorjen s prikolico na kateri bo gliser, kot na brezpotjih. Saj je navsezadnje luksuzni SUV. Čeprav bi mu tega ne pripisali, je tudi na slabih terenih zelo zmogljiv avtomobil. Štirikolesni pogon quattro ne obupa hitro in orjaški navor pomaga plezati po vzpetinah. V drugi skrajnosti se ob dinamični nastavitvi zelo lepo in dobro čutno prebija skozi ovinke ter pri tem skriva svoje dimenzije. Podvozje je vedno čvrsto in tudi dokaj udobno, čeprav bi lahko glede na zračno vzmetenje pričakovali še več.
Zaključek
 |
Veliko lepega je za povedati o tem avtu, a vsaka stvar ima svojo ceno. Če bi gledali na avto po velikosti, dodali še štirikolesni pogon in udobje ter zmogljivosti, bi se zdela cena audija Q7 povsem logična. Poceni res ni, a če že zberete 55.000 evrov za model 3,0 TDI, boste rabili še par bivših tolarskih milijonov, da se vam ne bo sosed smejal iz kakšnega pet let starega chevroleta, ki ima več opreme, vreden pa je za štiri audijeva kolesa. Raje se ne spustim v obravnavo seznama doplačil, ki je testni Q7 podražil za 15.000 evrov, pa še vedno v notranjosti ni bil ravno "vau". Med doplačila so namreč uvrstili precej samoumevnih stvari, kot recimo tempomat, zavesice na zadnjih steklih, komfortni rokonaslon in voznikov infomacijski sistem. Stvari, ki bi v tem razredu morale biti v serijski vgradni! Kljub skoraj 70.000 evrov končne cene, in čeprav je avtomobil navzven dajal vtis še dražje stvaritve, pa oprema ni znala pričarati prestižnega počutja, ki bi odstopalo od avtomobilov za polovico te cene. Hja, audi Q7 je res talent na številnih področjih in številnih podlagah. Je lep, zmogljiv, kakovosten, udoben in celo varčen. A logika serijske opremljenosti si zasluži kritiko!
