Volvo XC60 D5 summum

Pri Volvu oznaka XC označuje štirikolesni pogon in terensko naravnana vozila. Torej bi lahko pričakovali, da so še bolj oglata kot limuzine in karavani?  A v resnici je drugače – XC60 namreč uvaja nove oblikovne poteze znamke Volvo. Zato je tudi primerno obel, lepo klinast in skladno oblikovan. Ob poudarjeni, naprej potisnjeni prednji maski, se nahajata poševno nameščeni LED lučki. Zadnje luči so speljane značilno navpično ob robu karoserije – tako, da ponoči lepo poudarijo močno razširjeno ramensko linijo. Višino karoserije, poleg lepih 18-palčnih litih platišč z vtisnjenim napisom XC, omili močna zareza, ki poteka preko bokov. Čeprav XC60 v dolžino meri 4,63 metra in je le slaba dva decimetra krajši od XC90, je oblikovno krepko bolj dinamičen, zanimiv in mladosten. Če je, kot testni, odet v nenavadno zeleno-rumen odtenek, ki odstopa od barv drugih vozil, ga je res težko spregledati. Ne glede na barvne kombinacije pa mu je težko izreči kaj drugega kot pohvale za videz.

Tudi potniški prostor nadaljuje z eleganco zunanjih linij in ostaja zvest tipični bogati založenosti sredinske konzole, ki navidezno lebdeče prehaja iz vodoravnega v navpični del. Čeprav sta podnevi dva osrednja merilnika, s prikazovalnikoma v sredini, videti kar nekoliko dolgočasno, je njuna aluminijasta obroba ponoči zelo premišljeno osvetljena. Izdelava je brezhibna, materiali pa skrbno izbrani – od mehkih plastik preko pristno aluminijastih detajlov do usnja, ki je poleg dvobarvnosti popestreno še z različno strukturo. Barvno gledano je črno-rumena kombinacija nekaj povsem drugega kot umirjena črnina predhodno testiranega bencinskega modela.

Na podlagi videza zunanjosti – torej dolgega prednjega dela, položnega prednjega in zadnjega stekla ter izrazite razširitve ramenske linije - bi žrtve lahko pričakovali pri prostornosti. Res je, da ta ni glavna vrlina tega avta, a tudi ob bogati dimenzioniranosti sedežev je za sedenje na vseh mestih dovolj prostora. Domiselno je izvedena sedalna površina zadnje klopi, ki z dvigom stranskih sedal omogoča pretvorbo v dva otroška sedeža namesto prevoza dveh odraslih potnikov. Za primerno prezračevanje zadnjega dela kabine poskrbita zračni reži nameščenih v sredinska stebrička. Sprednja potnika loči masivni sredinski greben, zadnja pa nimata na voljo klasičnega sredinskega naslona za roke, temveč ga lahko nadomestita s podrtim sredinskim delom naslonjala klopi.

S podiranjem naslonjala, ki je deljivo v razmerju 40/20/40, lahko prtljažnik povečamo iz osnovnih 490 do maksimalnih 1455 litrov. Hrbtišče zadnje klopi tvori ravno dno vse do prednjih sedežev. Obdelava je lepa, dvižna pregrada pa omogoča prečno predelitev prostora. V potniškem prostoru je na voljo tudi dosti odlagališč – od predalov v vratih, pred sovoznikom, v sredinskem grebenu, do žepkov na hrbtiščih sedežev. Tudi prednji vdolbini za pijačo sta primerno globoki, le prostor za gsm je težje najti.

Kljub povsem različni barvni kombinaciji tokratnega in prejšnjega testnega volva XC60, jima je skupna odlična ergonomija. Sedeži so nadvse udobni in žal premalo bočno oprijemljivi. V prijetno usnje odet volanski obroč lepo sede v roke in omogoča upravljanje avdio sistema, tempomata in bluetooth telefonije. Edina nenavadna rešitev je namestitev daljinca za upravljanje navigacije na hrbtno stran obroča. A potem, ko ga odkrijete, se njegova uporaba skupaj z namestitvijo izkaže za priročno. Gumbki na sredinski konzoli so razporejeni logično, izpis podatkov na prikazovalnikih je dobro berljiv, ozvočenje Dynaudio z dolby prologic II procesiranjem zvoka, pa vrhunsko. Odlična je tudi navigacija, ki ima Slovenijo vneseno vse do skoraj neopaznih kolovozov. Torej je tudi tokratni volvo uspešno nadaljeval tradicionalno skrb za dobro počutje potnikov.

K preko 1,8 tone mase praznega vozila vsekakor sodi primerno močan pogonski agregat. Tokrat je v prednjem delu svojo službo opravljal dobro znani 2,4-litrski turbodizel, z oznako D5. Bolj kot 185 KM pride med uporabo do izraza 400 Nm največjega navora med 2000 in 2750 vrtljaji. Tovarniški podatki imajo zapisani 205 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 9,5 sekunde. K značaju avtomobila tudi lepo pristaja lep in izrazito globoko grgrajoči zvok petih valjev, ki so večino časa primerno kultivirani in zvočno zadušeni. Le pri mrzlem zagonu so po dizelsko glasno šklepetajoči in občasno nemirni, v visokih vrtljajih pa tudi že precej po športno glasni. Motor je povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki v samodejnem načinu podkrepi umirjen skandinavski temperament in deluje precej počasen, lagoden in nenaklonjen športnim zahtevam. Prestavljanja navzgor so mehka, kick-down, po polno pohojenem pedalu za plin, pa počasen in občasno preveč grob. Ob dinamičnih zahtevah velja torej izkoristiti ročno menjavanje prestav, pri lagodni vožnji, pa bo ta menjalnik povsem primerna izbira. Povprečne porabe na testu so se gibale med 7,8 in 13,8 litri s končnim povprečjem 10,2 litra na 100 kilometrov.

Kakršen koli motor boste že izbrali, vas bo Volvov XC60 razvajal z udobjem podvozja. Čeprav to, ob doplačilu,  omogoča elektronsko uravnavanje blaženja in nastavitve comfort, sport in advanced, je najbližje značaju vozila kar komfortni program, ki pričara res odlično udobje in nadpovprečno prijetno dolgoprogaško vožnjo. Čeprav podvozje otrdi pri izbiri sport in še bolj pri advanced, nobena izmed teh nastavitev ne prinese grobe in izrazite športnosti. Le nagibanja je nekaj manj, udarcev s podlage pa več. Skupaj s prijetnim krmilnim mehanizmom in dobro uravnoteženostjo je XC60 dolgo nevtralen, preden prične siliti preko prednjih koles. Elektronsko nadzorovani štirikolesni pogon, izveden s pomočjo Haldex sklopke, prispeva k stabilnosti in skupaj z veliko oddaljenostjo od tal ne omaga na slabših podlagah. Je pa že ob pogledu na avtomobil jasno, da to ni kleni, pristni terenec, temveč estetski, zmogljiv in širši uporabi namenjen prestižni avtomobil. Ob nazornem prikazu vzvratne kamere so tudi parkiranja lahko natančna, potem, ko se pač sprijaznite s skoraj 12-metrskim rajdnim krogom.

Kot zgodovina znamke zahteva, je bil testni XC60 podkrepljen z številnimi serijskimi ali doplačilnimi varnostnimi ter komfortnimi sistemi. Odlično je deloval aktivni tempomat, prav tako dobre so bile smerne biksenonske luči, na disciplino pa nas je privajal opozorilnik za neželeno menjavanje voznih pasov. Načeloma koristen je vizualni in zvočni opozorilnik na premajhno varnostno razdaljo oziroma nepozornost, ki pa včasih opazi tudi ovire izven voznega pasu in nepotrebno »zapaničlari«. Posebnost, ki sem jo omenil že pri prejšnjem testu, je sistem City safety, ki deluje do hitrosti 30 km/h in volva samodejno ustavi v primeru očitne nevarnosti naleta. Ob vsej tej vgrajeni sodobni tehniki, ki je lahko konkurenci za zgled, se je testni, skoraj maksimalno opremljeni volvo XC60 D5 summum podražil iz osnovnih 46.533 € na krepkih 62.449 €. Pri tem je še vedno ostal kakšen odstotek pod nemško konkurenco in je, kljub skandinavskem poreklu, izražal manj hladen pristop do potnikov.