Volvo C30 1,6D DRIVe momentum

Pred skoraj dvema letoma smo na testu preizkusili ledeno bel Volvov model C30, z atraktivnim športnim paketom R-design in najmočnejšim dizlom. Tokrat je zgodba postavljena na glavo – goreče oranžni C30 kljub prenovljenem videzu, ki je športnejši, ni ciljal na temperamentne kupce, pač pa je imel vgrajen varčevalni paket DRIVe in »okolju prijaznega« dizla.




Zunanjost

Volvo C30 je nedvomno črna ovca v tej skandinavski družini. Čeprav se sklicuje na gene skoraj neznanega 480 ES, je s svojim nenavadnim zadkom vse kaj drugega kot klasično oblikovani volvo. Zanimivo, da so ravno ta zadek, ki pogosto deli mnenja opazovalcev, pri prenovi pustili praktično nedotaknjen - oster in vpadljiv. Paket DRIVe mu je dodal le še velik strešni spojler in difuzor na spodnjem delu odbijača. Prednjega dela pa so se lotili temeljito in uspešno. Poslej je videti je bolj dinamičen, v boka razpotegnjena žarometa sta atraktivnejša, maska je močno poudarjena, zračne reže bolj domiselne, spodnji del odbijača pa začinjen z imitacijo aluminjaste zaščite. S strani je opaziti precej konzervativne črne obrobe pragov in kolesnih odprtin, nizko nad kolesa posajeno karoserijo in nič kaj atraktivne dimenzije koles. Paket DRIVe poskrbi namreč za centimeter znižanja (za boljšo aerodinamiko) in doda kolesa z nizkim kotalnim uporom.


Notranjost

Puristična in precej linearno oblikovana notranjost je značilno Volvova. Oblikovalci se sicer lahko sklicujejo na skandinavski minimalizem, a marsikomu se bo zdelo koncentriranje vseh elementov na sredinsko konzolo vsaj rahlo monotono. Na srečo je v testnem primeru sivino plastik poživil oranžni sredinski del sedežev, navidezno lebdečo sredinsko konzolo in ročaje vrat pa poudaril aluminijasti odtenek. Tako izbira plastik kot tekstila je pričala o skrbi za dobro počutje. Izdelava je bila natančna, kot se za ugledno znamko pač spodobi. Prav tako je prijeten občutek vzbujala kompaktnost vozila in masivnost vratnih oblog. Moteč je bil le videz ročice parkirne zavore – za ročajem je bilo namreč videti zaključek kovinskega ogrodja. Verjetno se je nekoč na tistem mestu nahajal kakšen pokrov?


Prostornost

Ob razglabljanju o uporabnosti potniškega prostora nastopi velika verjetnost, da bo padel vsak dvom o tem ali je lahko volvo C30 racionalen družinski nakup. Težka vrata res vzbujajo občutek varnosti in se odpirajo dovolj na široko, a zaradi svoje velikosti, ki je nuja zaradi vstopa na zadnja sedeža, so okorna na parkiriščih. Spredaj je prostora dovolj in tudi sedi se odlično, a zadaj so vgradili le dva ločena sedeža. Pravzaprav je to pošteno – v večini avtov zadaj trije težko sedijo. Bolj zoprn problem, kot prostorska skromnost zadnjega dela (ta še vedno zadošča za dva povprečno velika potnika), je plezanje nazaj. Prednja sedeža se izdatno pomakneta, a pri vstopanju se vam utegnejo noge zatakniti v spodnji del prednjih varnostnih pasov, pri izstopanju pa se vam bo odrinjen prednji sedež vedno želel speljati  nazaj.




Prtljažnik in odlagališča

Potnika v prednjem delu imata na voljo dovolj odlagališč, zadaj sedeča pa zgolj predala v bokih. Tudi velikost prtljažnega prostora in njegov visoki rob nista bisera praktičnosti. Osnovnih 233 litrov je skromnih, a na voljo imate še dvojno dno in enostavno, hitro povečevanje s skoraj povsem ravnim dnom do prednjih sedežev. Obloge prtljažnika so videti kar preveč fino, da bi jih popackali z nečistim tovorom. Ampak plahta, ki naj bi nadomestila trdo polico, zna biti odročen poskus praktičnosti. Res ima natisnjen zanimiv vzorec in dodan napis C30, ampak precej težko jo je naciljati, da se lepo zatakne ali da se lepo zvije. Zakaj bi se kdo spomnil takšne rešitve? Morda zato, ker pred prenovo C30 serijsko sploh ni imel pokrivala (polica je bila za doplačilo) ali morda zato, ker je plahta lažja? Je bolj retro? Smo je vajeni v karavanih, po katerih je Volvo slovel? Verjetno je eden od odgovorov tudi to, da jo lahko zvijete in pri tem zavzame malo prostora. Pod njo gre več predmetov, kot pod trdo polico, saj se plahta deformira. Kakorkoli že – volvo C30 ni povsem vsakdanji.


Ergonomija

Nevsakdanje, v pozitivno smer, je tudi zelo prijetno usnje na (pre)velikem volanskem obroču. Nad povprečjem je udobje sedenja in brezhibnost voznikove namestitve. Čeprav so merilniki videti kar malo dolgočasni, so lepo pregledni. Kontrast jim je polno založena tanka sredinska konzola, ki pa je logično zasnovana. Logike vendarle ni pri vseh rešitvah – ročica parkirne zavore je lahko v napoto komolcem, logična bi bila stropna ročaja za zadnja potnika, a namesto tega sta nameščena na bok, na stropu pa ima ročaj voznik. Žrtev oblike je preglednost nazaj, žrtev nenavadne oblike ključa pa njegov neugledno trd izvlek iz ključavnice. Ampak. Vse te malenkosti se izničijo, ko začutite značilno Volovo skrb za dobro počutje - s kakovostnim avdio sistemom vred.




Pogonski sklop in poraba

Medtem, ko v notranjosti ne zaznate ekološke usmerjenosti volva C30 z oznako DRIVe, vam med vožnjo kmalu postane jasno, za kaj gre. 1,6-litrski dizel ima namreč spremenjeno krmilno elektroniko. Še vedno zmore 109 KM in 240 Nm največjega navora, a njegovih 99 g izpusta ogljikovega dioksida na kilometer, je resnično dober rezultat. Poleg že naštetih ukrepov mu do tega pomagajo tudi podaljšana prestavna razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika, ki ga upravljate preko hitre in natančne ter po občutju zelo prijetne prestavne ročice. Dolga prestavna razmerja pomenijo tiho vožnjo celo na avtocesti, kjer več kot zadošča maksimalna hitrost 190 km/h. Tudi na večini drugih relacij ne bo težav z zmogljivostmi. Motor je lepo kultiviran, se veselo zavrti proti rdečem polju in je presenetljivo varčen – minimalno povprečje testa je znašalo 3,8, maksimalno pa 8,1. Pohvale vredno je bilo skupno povprečje 5,9, k čemer je prispeval indikator izbire prestav in dobro delujoči sistem start/stop, ki ga je moč tudi izključiti. Žal ne morete izključiti turbo luknje, zaradi katere se zgodi, da avto ne ugasne le pri zaustavljanju ampak včasih tudi pri speljevanju.


Vožnja

Volvo C30 DRIVe je posajen na znižano podvozje, ki pa ne pokvari udobja vožnje. Vzmetenje lepo požira cestne neravnine, luknje bolj slišite kot čutite, za kar se gre zahvaliti tudi pnevmatikam. Lega na cesti ni nič kaj »eko«, saj zlahka ustreže tudi zahtevnim voznikom, ki bodo cenili dobro vodljivost, neposredni krmilni mehanizem in za prednji pogon značilno rahlo podkrmarjenje. Še bolj kot pri divjanju po serpentinah, se volvo C30 obnese na daljših relacijah, kjer s svojim pomirjujočim značajem in prijetno voznostjo blagodejno vpliva na živo vsebino.


Zaključek

Testni volvo C30 1,6D DRIVe je bil torej vse prej kot povprečen avtomobil. Od atraktivne barve preko originalne oblike, do nekaterih samosvojih odločitev in predvsem varčne, prijetne vožnje. Tudi z opremo srednje založenega paketa Momentum potnikov ni mogel razočarati, saj je vseboval vso pregovorno varnost in zvrhano mero udobja. Medtem, ko osnovni volvo C30, z bencinskim motorjem 2,0, stane 18.750 €, je dizelski model DRIVe s paketom opreme Momentum vreden 23.101 €. Doplačili za audio sistem Performace in kovinsko barvo pa ga podražita na 24.198 €. Visoka cena za uporabnost, sprejemljiva za ugled in originalnost.