Volkswagen transporter 2,0 TDI 75 kW KMR

Pred davnimi šestdesetimi leti, še povsem na začetku svoje zgodovine, je Volkswagen z modelom T1 pričel pisati zgodbo uspešnih delovnih konjičkov. Četrta generacija (T4) je poleg prehoda na prednji pogon izrazito uveljavila zgovorno ime Transporter, ki jasno pove, čemu so ti volkswagni namenjeni. Peto generacijo poznamo že osem let in lani je doživela prenovo, ki pa je poleg manjših kozmetičnih popravkov zajela predvsem motorje in spisek dodatne opreme. Naš testni primerek je bil skoraj tipičen primerek racionalnega, praktičnega nakupa.



Zunanjost

Volkswagen transporter ima v svojih genih močno zapisano zgodovino te znamke. Poleg beetla je namreč ravno njegov predhodnik T1 poskrbel za ljudsko popularnost. Značilna je tudi specifična oblika, ki se je v zadnjih 20 letih zelo malo spremenila. Čeprav nam je prešla v kri in v izvedbah Multivan deluje svojstveno elegantno, bi testnemu transporterju težko rekli, da je kaj drugega kot konzervativen. Prenova mu je, v skladu z aktualnimi sorodniki družine Volkswagen, všečno pomladila prednji del - odbijač, žaromete in masko. Zadek, ki bi prenovo res potreboval, pa je ostal praktično nespremenjen. Kakorkoli že – če bi testnega transporterja pogledali s strani, bi že po temno sivih odbijačih in jeklenih platiščih opazili, da nima želje po lepotnih tekmovanjih, a kljub temu si zasluži pohvalo za skladnost, eleganco navidezno neprekinjenih bočnih stekel in za zelo močno prepoznavnost.

Notranjost

Ob zavedanju, da je transporter vstopni model Volkswagnove palete T5 (poleg caravelle, californije in multivana), se je treba sprijazniti z njegovim »obrtniškim« videzom notranjosti. Če niste poznavalec Volkswagnovih vozil, boste v potniškem prostoru z lupo iskali novosti. Najbolj očitne so nove prevleke, nov volanski obroč, klimatska naprava, avdio sistem ter spremenjeni merilniki. Čeprav naj bi bile plastike po novem boljše, to ne pomeni, da lahko pričakujete kakšno mehko površino. So pa natančno sestavljene in nezahtevne za čiščenje. Nemogoče je prezreti očitno razliko med precej »osebnim« videzom okolice prve sedežne vrste in avtobusno preprostostjo drugih dveh. Besedo »obrtniško« lahko namenimo tudi preprostosti opreme – od industrijskega videza notranjosti drsnih vrat, pomanjkanja zračnih rež za zadnji del prostora (kljub ločeni klimi za prednji in zadnji del) pa do odsotnosti prednjih bralnih lučk in ogledalc v senčnikih. Zato pa pri Volkswagnu ponujajo caravello ali celo multivana, saj transporterja uvrščajo med gospodarska vozila, bolje opremljena brata pa med (čudno poimenovane) »velikoprostorske limuzine«.

Prostornost

Smisel testnega modela je bil v »transportiranju« in to več kot dobro tudi izpolnjuje. Notranjost testnega volkswagna transporterja je ponudila prostor devetim osebam, ki jih ob vstopanju skozi velike odprtine štirih vrat pozdravi osvetljen prag (da v temi slučajno ne zgrešite stopničke). Vsi potniki sedijo visoko in skozi velike steklene površine zlahka pogledujejo na okolico. K prvi vrsti se vstopa skozi klasična krilna vrata in počutje tam je prav dobro. Vozniku je na voljo ločen »kapitanski« sedež z natančno nastavljivima naslonoma za roke na vsaki strani. V kolikor spredaj sedita le dva, lahko sovoznik iz sredinskega sedeža izvleče zajeten naslon z dvema vdolbinama za pijačo (dvosedežna desna klop je za doplačilo).

Za vstop k drugi in tretji vrsti služijo velika drsna vrata (leva za doplačilo), ki za zapiranje ne pričakujejo nežnih potez. Prehodu v tretjo vrsto je namenjena le desna stran, s tako imenovanim Easy Entry pomikom sedeža druge vrste. Ko pa ste v notranjosti Volkswagnovega transporterja, vas, ne glede na sedež, ki ga zasedete, ne more skrbeti pomanjkanje prostora. V kolikor ne potrebujete 9 sedežev, lahko pri kratki medosni razdalji izbirate še devet drugih konfiguracij – od štirih sedežev dalje.



Prtljažnik in odlagališča

Navpično odsekan transporterjev zadek, široka vrata in nizek odbijač že navzven obljubljajo veliko prostora za prtljago. Potem, ko ta velika vrata dvignete visoko nad glave, se vam razkrije zajeten in preprosto obdelan prtljažnik. Njegovo dno je nizko in obloženo z gladko  trpežno plastiko, ki predmetom omogoča, da se veselo drsajo sem ter tja (priporočamo nakup gumijaste obloge). Povečevanje s pomikom zadnje klopi žal ni možno, lahko pa njen naslon preganete naprej, enako tudi naslon druge vrste in celo desni naslon v prvi vrsti. Ob nekaj malega potrpljenja in pomoči lahko težki klopi v drugi in tretji vrsti odstranite in tako pridobite maksimalno 5,8 m³ tovornega prostora. Podobno kot pri videzu so volkswagna transporterja razdelili tudi glede odlagališč – prva vrsta jih ima res veliko, v drugi in tretji vrsti pa jih sploh ni. Vsaj žepek na sedeže ali kljukica za obešanje oblek se ne bi zdela posebej velik strošek.

Ergonomija

Volkswagen transporter nudi za tovrstna vozila odlično ergonomijo. Voznik sedi visoko in pregledno, proti zadku pogleduje s pomočjo velikih ogledal ali posluša doplačilni akustični parkirni sistem, oprime pa se primerno velikega in žal plastičnega volanskega obroča. Kratka prestavna ročica je nadvse priročno nameščena, njena protiutež je odročna ročica parkirne zavore. Vse druge potrebne funkcije so na svojem mestu že od nekdaj, razvajal ali moril vas ne bo prav noben hi-tech dodatek. Prednji del vozila je dobro prezračevan, zadnji slabše, kolesca za nastavljanje pretoka zraka skozi zračne reže pa se v testnem primeru niso mogla pohvaliti s prijetnim/tihim pomikom. Čeprav obrtniki verjetno skozi potne naloge spremljajo porabo goriva, se potovalni računalnik v transporterju ne bi zdel napačen dodatek.



Pogonski sklop in poraba

Bistvena novost prenove volkswagna transporterja je zamenjava motorne palete. Ta je sedaj v celoti sestavljena iz 2-litrskih prisilno polnjenih bencinskih in dizelskih agregatov. Naš primerek je sodil v spodnji del dizelske ponudbe in njegovi podatki na prvi pogled niso navdušili. 2-litrski sodobni turbodizel, z vbrizgom preko skupnega voda in serijskim filtrom trdih delcev, ustreza normam Euro 5, a razvije navidezno skromnih 75 kW, ki morajo vleči vsaj dve toni tovora. 157 km/h najvišje hitrosti je preveč za naše avtoceste, pospešek do 100 km/h v 16,4 sekunde pa prispeva k temu, da potnike nikoli ne bo pribijalo na sedeže. Lepo kultivirano delujoči motor se lahko pohvali z zveznimi pospeševanji in dobrimi 250 Nm navora med 1500 in 2500 vrtljaji, kar je za vsakodnevne potrebe povsem dovolj. Če se voznik poigra s kratko in presenetljivo prijetno, natančno prestavno ročico, je v prvih treh prestavah lahko vožnja kar živahna, ob polni otovorjenosti in na vzponih, pa se že pozna pomanjkanje. Transporter je s tem motorjem solidno potovalno tih, vendar brez tistega značilnega šarma grgrajočega petvaljnika, ki je šel v pokoj. Na testu smo v povprečju porabili 9,1 litra goriva. Odvisno od obremenjenosti, sloga vožnje in relacije, pa lahko pričakujete še do dva litra več ali 2,5 litra manj.

Vožnja

Naslednja zlata stran transportnega volkswagna je vožnja. Verjetno ima ravno na tem področju največji naskok pred tekmeci. Kljub veliki masi in meram je namreč transporterja prijetno in lahkotno voziti. Je dovolj okreten in preko volana dobro sporoča dogajanje pod kolesi. Nastavitev podvozja se zdi odličen kompromis med udobjem in kompaktno trdoto, ki ne dovoljuje prevelikih nihanj na neravninah ali v ovinkih. Še največjo težavo mu predstavljajo kratki in ostri robovi, sploh, kadar ni polno otovorjen. Takrat čutno in slišno pot preko lukenj pospremijo še prebujeni črički.

Zaključek

Volkswagen transporter je eden tipičnih primerkov avtomobila, ki izpolni kar obljublja z imenom – z videzom ne pritegne, z opremo tudi ne. Večina tega, kar rabi za prevažanje živega tovora iz točke A v B, pa je dodelano tako, da služi svojemu namenu. Očitno bo vedno ostal uporaben, trpežen in praktičen, a nič več kot to. Lahko bi rekli, da se sklada z Volkswagnovim nekdanjim sloganom: »Ko veš, kaj imaš«. S tem utrjuje pozitiven ugled, ki ga transporter uživa med svojimi uporabniki, saj jih tudi ob menjavi generacije ali ob prenovi ne bo presenetil z ničemer izstopajočim v negativno ali pozitivno stvar. Testni volkswagen transporter je vseboval dobrih šest tisočakov doplačil, ki so ga podražila iz 26.688 na 33.014 €, pri čemer ni šlo za noben posebej opazen dodatek. Slednjih pa imate po prenovi na voljo presenetljivo veliko in serijo T5 lahko z raznolikimi konfiguracijami, pogonskimi sklopi in opremo individualizirate skoraj v toliko različnih možnosti kot šik malčka fiata 500.