Volkswagen eos 2,0 TDI DSG

Eos je ob tradicionalnem golfu kabriu druga možnost, ki jo Volkswagen ponuja ljubiteljem avtomobilov s pomično streho. A ne le, da je eos optično lepši od golfa kabria, s trdo streho je tudi trpežnejši. Skupaj z dobrim dizlom in odličnim DSG menjalnikom je volkswagen eos tudi precej daleč od nekdanjih značilnih kabrioletov.


Zadek volkswagna eosa, z nekoliko mračnim "pogledom" LED luči, je po prenovi videti še posebej eleganten

Zunanjost

Nekoč je bil kabriolet tipično uživaški avtomobil. Neracionalen nakup, ki je s sabo potegnil žrtve. Kaj drugega kot platneno streho in bencinski motor ni bilo za pričakovati. A časi so se spremenili. Eos, bog sonca, je očitno prišepnil Volkswagnu, da golf kabrio le ne pokrije vseh tržnih možnosti. To so prej opazile že druge znamke, ki so pograbile domislico imenovano »coupe-cabriolet«. Volkswagen je torej ustvaril eosa in v njegovi prvi izdaji zunanjo obliko zaupal Robertu Lešniku. Skladen in z nežnimi oblinami je bil eos iz Volkswagnove palete izstopajoč avtomobil. Preteklo je nekaj let in Volkswagnovi modeli so pridobili nove, linearne oblikovne poteze, ki so se morale razpasti tudi na že obstoječe modele. Eosu so lani oblikovalci nadeli nov prednji del in nove zadnje luči. Poseg lahko označimo za lepo prenovo, saj je videti elegantno, uravnoteženo, a hkrati manj posebno kot prej. S pokrito streho je zadek sicer dolg, a silhueta je privlačno kupejevska in skladna, z odprto streho pa še kanček lepša – do izraza pride kromirana letev, ki obroblja potniško kabino. Privlačna je tudi grafika zadnjih luči, všečna so platišča (979 evrov doplačila), zanimiva je tudi hrastovo rjava barva (487 evrov). Kot celota eos še vedno izrazito odstopa od sorodnega golfa, videti je preprosto povedano – bolje.


25 sekundna telovadba eosove strehe je privlačna za opazovalce, voznik pa bi jo z veseljem opravljal med vožnjo

Odločitev za trdo streho prinese dobre in slabe strani. Dobra je gotovo videz in izrazita dvoličnost – kabriolet in kupe v enem. Trda streha zahteva manj vzdrževanja (sploh pozimi), nudi boljšo zvočno izolacijo, aerodinamiko ter občutek varnosti. Je pa njen mehanizem zahtevnejši, masa vozila je večja, težišče višje, streha pa porabi tudi več prostora v zadku. Pomik strehe v eosu sprožimo s pritiskom na gumb, nakar moramo počakati 25 sekund za izvedbo manevra. Ta čas se zdi precej dolg, za kar je v kriva zahteva, da mora vozilo mirovati. Med telovadbo zapletenega mehanizma eos za zadkom potrebuje tudi nekaj prostora, kar pa vozniku pomagajo preveriti (na 503 evre ocenjeni) parkirni senzorji.

Notranjost

Notranjost volkswagna eosa ob prenovi ni dočakala kakšnih drastičnih sprememb. Še vedno je povsem tipična za to znamko – urejena, resna, natančno izdelana in barvno omejena na sivine. Popestrijo jo kovinski dodatki in velik ekran na dotik (doplačilo za radio RCD 510 je 383 €). Po prenovi modernejši videz ustvarijo spremenjene komponente na sredinski konzoli, malenkost razlike je tudi pri merilnikih in njihovi beli osvetlitvi. Pri izvedbah nad 103 kW, kot je bila tudi testna, sta serijska še prednja športna sedeža.


Prostornost

Kot sem že na začetku omenil, volkswagen eos ni tipičen klasičen kabriolet, saj so pri njem nepraktičnost kabrioleta vseeno pomaknili nekaj korakov bližje običajnim modelom s trdo streho. Tudi v potniškem prostoru ponudi dovolj prostora, da se lahko solidno lepo peljejo štiri osebe – dve večji spredaj brez težav, zadaj pa dve manjši. Razen nizkih mestnih hitrosti, ob večernih poletnih križarjenjih, zasedenosti vseh štirih sedežev z odprto streho ne bi priporočali – čeprav je prostora tako več, je prepiha hitro preveč. S pokrito streho pa je vožnja povsem normalna za vse štiri. K dobrem počutju potnikov, navidezno prostornejši in svetlejši notranjosti ter občutku, da so vendarle ostali v stiku z zunanjostjo, pripomore pohvalna domislica – zasteklitev strehe, z možnostjo dvižnega ali pomičnega odpiranja.


Z nameščeno doplačilno protivetrno mrežo in zaprtimi okni je prepih v Volkswagnovem eosu dobro ukročen

Prtljažnik in odlagališča

Tako dvoličen kot eos sam, ki se kameleonsko spreminja iz kupeja v kabrio, je tudi njegov prtljažnik – pri kupeju (s 380 litri) pohvalno velik, pri kabriu (z 205 litri) še zasilen. A ne zasilen zaradi samega volumna, pač pa zaradi izredno ozke odprtine vanj. Tudi pri zaprti strehi prtljažnik ni povsem brez napake – v njem se namesto običajnega roloja nahaja trd plastičen okvir, ki loči uporabni del prtljažnika od prostora za streho, kadar slednjo zložite. Glede tega je prej omenjeni golf kabrio bolj praktičen. K celoletni uporabnosti volkswagna eosa prispeva luknja v potniški prostor (s ključavnico) - če želite pozimi prevažati smuči. Za potrditev elegantnega vtisa pa poskrbi zapiranje pokrova, ki se povsem na koncu sam pritisne k tesnilom. Potniški prostor dobro poskrbi za odlagališča – predala v vratih sta velika, na hrbtišču prednjih sedežev sta žepka, predala sta še pred sovoznikom (s ključavnico), v naslonu za roke, odlagališča pa na grebenu med sedežema.


Ergonomija

Volkswagnova značilna ergonomija s svojo dodelanostjo ne poskrbi za negativna presenečenja. Tudi v eosu je položaj za vožnjo brezhibno nastavljiv, vsa stikala logično nameščena, merilniki pregledni, upravljanje z ekranom na dotik pa dobro naštudirano. Malo manj so trenirali nočno vožnjo, saj tudi ob zelo temni nastavitvi velik ekran izven mesta še vedno precej blešči. Že staro napako je najti kvečjemu na vrtljivih stikalih klime, saj je izbrana temperatura prikazana le z osvetlitvijo številke, kar pa je na soncu slabo vidno.


Volkswagen eos je z zaprto streho videti kot umirjen, eleganten kupe

Pogonski sklop in poraba

Že sama oznaka 2,0 TDI DSG nam je povedala dovolj – tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Vemo, da je ta kombinacija motorja in menjalnika zelo dobra, a še vedno ostajamo privrženci bencinskih motorjev, kadar je streha odprta. Saj veste – le kateri ljubitelj  avtomobilov si želi poslušati dizelsko reglanje, ko pleza po lepih gorskih prelazih? Morda pri tem nekoliko pomaga glasba ali pač veter, da boste pogopnski sklop gledali predvsem s pozitivne strani. Dizel s 103 kW (140 KM) je dodobra preizkušen, povsem dovolj zmogljiv in solidno zvočno zadušen (pri zaprti strehi). Še boljši je bliskovito hiter robotiziran menjalnik DSG. V tem primeru, s šestimi stopnjami, je povsem ustreza motorju, a režim S (sport) mi nekako ni sedel v srce. Upravičena izbira je le za res športno vožnjo, kar pomeni vrtenje v visoke vrtljaje in še bolj slišen dizelski trušč. Smiselnost vgradnje tega motorja v Volkswagnovega eosa, poleg dobrih zmogljivosti, opraviči poraba – minimalno povprečje testa je znašalo 4,7, maksimalno 10,4, skupno povprečje pa se je seštelo na 7,2 litra.

Vožnja

S spuščeno streho, dvignjenimi okni, postavljeno protivetrno mrežo in usmernikom zraka nad vetrobranskim steklom, je eos prijeten za vožnjo tudi do avtocestnih hitrostih. Namestitev protivetrne mreže, ki ima največji vpliv na prijetnost vožnje, pomeni, da na zadnji klopi ne sme nihče sedeti. A njena učinkovitost je skupaj z dvignjenimi bočnimi okni zelo dobra. Manj učinkovit se zdi dvižni mrežast usmernik nad vetrobranskim steklom, ki razen dodatnega šuma ne naredi veliko drugega, kot nekoliko razprši tok zraka. Kljub ojačani karoseriji je razlika v togosti vozila občutna, ko trda streha poveže zadek z vetrobranskim steklom. Takrat je eos lepo kompakten, prijetno udoben in sposoben hitre, natančne vožnje skozi ovinke. Vse to mu solidno lepo uspeva tudi s spuščeno streho, kakor dolgo je podlaga gladka. Na slabši cesti pa se začuti zvijanje karoserije, občutek na volanu je slabši, prisotnost oznani tudi kakšen čriček. Skratka – v splošnem prijetno vozen eos je brez strehe še vedno tipičen kabriolet.

 
Zaključek

Zaradi dolgoletne tradicije snovanja kabrioletov (od hrošča naprej) bi pri Volkswagnu pač ne mogli pričakovati kaj drugega kot dobro zasnovo tudi pri primerku s trdo streho. Eos, ki je bil pred prenovo vsaj delno slovenski, je sedaj pač tipično nemški – linearen, resen, poravnan. A vse to mu lepo paše. S tem le potrjuje vse tisto, kar s sabo prinaša Volkswagnov znak – dobro ergonomijo, prostornost, uporabnost preko celega leta, dobro zaščito pred prepihom (žal za doplačilo), a hkrati tudi pogojno uporaben prtljažnik, dizelsko škrabljanje,  pomik strehe le pri stoječem vozilu. Odločanje med golfom kabrioletom ali eosom bo verjetno na koncu stvar okusa in tistih majhnih, a občutnih razlik pri uporabi. 31 tisočakov velika luknja v žepu se je v testnem primeru zaradi dodatne opreme povečala na skoraj okroglih 35. Pri tem pa bi se skoraj spodobilo, da bi Volkswagen v serijski opremi zajel protivetrno mrežo (303 €), sredinski naslon za roke (144 €) in morda celo tempomat (207 €).

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Peter Mavrič