Volkswagen polo comfortline 1,2 TSI bluemotion

Polo je na naših cestah zvezda stalnica že od nekdaj. Avtomobilček, ki se je vedno skrival v senci velikega brata Golfa je s časom pridobil svoj ugled. V zadnji generaciji ter z zadnjo prenovo je postal že tako velik in tako resno oblikovan, da ga je s sprednje strani več laikov zamenjalo za golfa. Čeprav se motor 1,2 sliši skromno,polu omogoči dobre zmogljivosti. Z opremo Comfortline in par doplačili pa polo uporabniku ponudi veliko več, kot bi pred 10 leti pričakovali pri velikih volkswagnih.

Volkswagen polo je v zadnji generaciji dimenzijsko že prerasel prvo generacijo golfa. Tudi oblikovno je z leti dozorel.

Zunanjost

S prenovo je polo pridobil nekaj novih kromiranih detajlov in spremenjene luči, kar skupaj prispeva k videzu dovršenega, kakovostnega vozila. A vsaj glede inovativnosti, stila in naprednosti takšno oblikovanje ne izraža nobenega oblikovnega presežka. Lahko bi celo rekli, da je Volkswagnov polo tako urejeno premišljen, da je dolgočasen – še posebej v preprosto beli barvi in s plastičnimi kolesnimi pokrovi, ki pa so dovolj dobro premišljeni, da navidezno delujejo kot lita platišča. A, če kot kriterij uspele oblike vzeli skladnost in pripadnost znamki, bi na polu težko iskali napake – je poosebitev Volkswagna – premišljen, resen, dodelan, a nič več kot to.

Notranjost

Tudi notranjost pola se je po zadnji prenovi še izboljšala in že precej oddaljila od tega, kar smo še pred 10 leti dojemali za povprečje tega razreda. V potniškem prostoru vladajo red in občutek premišljenosti, dodelanosti ter izrazite resnosti. Natančna izdelava, za ta razred dobri materiali in nekaj novih kromiranih elementov, dosežejo vtis, da je polo že presegel nivo nekdanjih golfov. Seveda je tudi v tem primeru težko iskati neke posebej domiselne oblikovne rešitve, všečne detajle, presežke pri izbiri materialov ali barv, a to je v splošnem bolj prioriteta romanskih kot germanskih narodov, ki bolj stavijo na strogo funkcionalnost. Ta pa polu veliko bolje uspeva kot karkoli v smeri pojmov »stilsko, modno, prefinjeno«. Polo dejansko odlično poskrbi za vse racionalne zahteve v notranjosti, a čustev se ne uspe dotakniti.

Prostornost

Avtomobil(ček), ki je bil nekoč malček, danes pa presega dimenzije prvega golfa. Temu primerno je tudi prostora v potniški kabini povsem dovolj za štiri odrasle in se povsem dobro sedi tudi na zadnji klopi. Potnike obdajajo sami sivi odtenki in nekaj pestrosti prispevajo kromirane letvice, ki skušajo s svojo polkroglo linijo nekoliko omehčati lineren dizajn. A počutje je še vseeno zelo resno, nič kaj mladostno ali živahno. Tudi avdio sistem bi lahko oddajal bolj prijetno pristen in topel zvok, saj je v manjšem bratu up! zelo pozitivno presenetil.

Poglejte fotografijo in si odgovorite - ali bi na prvi pogled vedeli, da je to drugi najmanjši volkswagen?

Prtljažnik in odlagališča

Prtljažni prostor je za ta razred zelo lepo obdelan, pravilnih oblik, ima pomično dvojno dno in nadaljuje tisti občutek dovršenosti izdelave kot ga je začutiti v potniškem prostoru – nobenih ohlapnih oblog, nepravilnih oblik, pač pa red in kompaktnost. Kadar se premični pokrov dna pomakne na višji položaj je po podiranju deljive zadnje klopi (za to je potrebno dvigniti tudi sedalno površino) dno prtljažnika ravno do prednjih sedežev in skoraj ravno tudi z robom prtljažnika, kar pri majhnih avtomobilih ni samoumevno.

Ergonomija

Svojo zasnovo ergonomije je koncern Volkswagen tako uspešno razširil na vse svoje znamke, da je nekako postala skoraj že pojem, kako naj bi bilo prav. Polo kot polo je volkswagen, z vsemi dobrimi lastnostmi, kar to lahko pomeni. Vsaka stvar je na svojem mestu, sedežni položaj brezhiben, volanski obroč prijetno debel, prestavna ročica na pravem mestu, vsi gumbki tam, kjer jih pričakujete, merilniki pregledni. Informacije med merilniki so lepo prikazane, nastavvitev na osrednjem zaslonu na dotik pa je še in še - kot je v današnjem času pač trend (poglejte galerijo). A ponovno sem se jezil nad rešitvijo, ki me je zmotila že pri škodah – zaradi upravljanja številnih nastavitev preko osrednjega ekrana na dotik so tja preselili tudi zatemnjevanje notranje osvetlitve. Vsakič znova, ko se v temi odpravite na ceste izven mesta lahko postane osvetlitev merilnikov in zaslona moteča in utrujajoča, saj okoli vas ni več luči temveč le temna noč. Desetletja je zadoščal gumbek levo od volana, danes je za to potrebno brskati po sredinskem zaslonu – car, settings, interior lightening in tam nastavitev. Očitno celo pri premišljenem Volkswagnu določene samoumevno potrebne funkcije postajajo sekundarnega pomena.

Polo z motorjem 1,2 TSI je prijetno vozen avto - navor je lepo razporejen, vodljivost in lega zelo dobra, podvozje čvrsto.

Pogonski sklop in poraba

Medtem, ko bi večino dosedanjega vrednotenja lahko zapisali sedeč na parkirišču, je tisto, kar pri polu meni osebno predstavlja njegovo najboljšo stran potrebno spoznati med vožnjo. Pogonskemu sklopu, ki ga sestavljata 1,2-litrski bencinski prisilno polnjeni štirivaljnik in 5-stopenjski ročni menjalnik, lahko dam pohvale v celoti. Prestavna ročica ima primerno mehke, natančne in tudi hitre gibe, menjalnik s petimi prestavami niti ne kaže, da bi mu manjkala ena stopnja. Motorček je glede na deklarirano moč zelo suveren, saj je maksimalnih 160 Nm navora na voljo v res širokem območju vrtljejev. Takšen 1,2 TSI deluje dovolj močen za pola in tudi zvočno zanimivo grgrajoč. Lahko bi rekel celo s športno noto. Ob tem je tudi lepo kultiviran in po potrebi varčen – minimalno povprečje je na standardni relaciji znašalo 4,7, maksimalno pa 8,8 litra. Tudi povprečje celotnega testa je bilo s 6,2 litri dober rezultat, saj je polo, poleg tipičnih mestnih in relacijskih voženj ter standardnih ciklusov, premagal še tri gorske prelaze in kar precej kilometrov na avtocesti.

Vožnja

Občutek odraslosti najbolj pride do izraza med vožnjo. Čeprav sem pri volkswagnih, kljub masivnosti avtomobila, že večkrat doživljal čričke, je bil testni polo prepričljivo kompakten in tih. Res ni bil posajen na modna velika platišča, kar je gotovo prispevalo k udobju, a tako glede udobja kot tišine vožnje po slabi podlagi je pozitivno presenetil. Ob tem bi pričakoval vsaj nekaj žrtev pri hitri vožnji skozi ovinke a tudi tam je polo nad povprečjem – zelo stabilen, z le nežno navzven silečim prednjim delom in po potrebi kontroliranim zdrsom zadka. Vodljivost in občutek na volanskem obroču vozniku vlivata zaupanje, da je tudi tako navaden polo lahko hiter in stabilen na serpentinah. Polo je našo standardno dinamično relacijo za merjenje maksimalne porabe premagal pohvalno hitro in čeprav so zavore pri tem trpele, niso kazale popuščanja, so pa utrujenost izrazile s smradom.

Zaključek

Pojem, ki pride na misel ob preizkušanju pola je »zlata sredina«, a dejansko bi bil za pojem krivičen. Polo je veliko boljši od sredine in bližje pojmu »zlata«, saj je tako dodelan, da mu je težko najti kakšno res omembe vredno napako. Dizajn je korektno skladen, notranjost premišljeno uporabna, ergonomija (razen izjeme ali dveh) odlična, mehanika prav tako, občutek vožnja pa vsekakor nadpovprečen. A če bo Honda nekoč svojega ASIMA naučila razvijati in oblikovati avtomobile, bi bil lahko polo rezultat – dodelan, premišljen, skoraj brez racionalnih napak, a brez emocionalne privlačnosti. Odličen volkswagen in odličen avto za vse, ki jim izstopajoč stil ali čustva niso visoko na lestvici.
 

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Jure Merkač