Volkswagen polo highline 1,6 TDI (55 kW)

Pomembnost pola za znamko Volkswagen je velika, saj se je doslej prodalo že okoli 11 milijonov polov, na slovenskem trgu pa ta model predstavlja tretjino prodaje znamke Volkswagen. Zato mu je zmaga na izboru avta leta vsekakor dobrodošla popotnica. A ne glede na to se bo moral polo izkazati tudi med kupci. Te bo poskušal pritegniti s krepko oblikovno podobnostjo večjemu bratu. Skupen jima je novi Volkswagnov obraz, poudarjena ramenska linija in izrazito linearne poteze, ki ob napihnjenih blatnikih ter doplačilnih 17-palčnih kolesih poudarjajo kompaktno in stabilno držo. Precejšnja pa je razlika na zadku, kjer ima polo povsem drugače izvedene luči. S katerekoli strani že pogledamo, je oblika nedvoumno prepoznavna in hkrati med malimi avtomobili ena najbolj resnih, oziroma, najmanj igrivih.

Optična masivnost zunanjosti se nadaljuje tudi po vstopu v potniški prostor – sprva že s potrebo po odločnem potegu vratnih kljuk. Nato vas pričaka urejena ter ponovno zelo resna kabina, ki se glede kakovosti izdelave in materialov vidno oddaljuje od povprečja svojih velikostnih konkurentov, če le ne izberete ravno osnovne izvedbe. Videz je izrazito družinski, v testnem primeru žal povsem enobarven, sivinski, z nekaj uspešno razporejenimi kromiranimi detajli. Sploh tekstilne obloge na vratih se zdijo že desetletje ali več iz iste enobarvne tkanine. A po drugi strani na videzu ni prav nič neskladnega, spornega, le drznosti in domišljije, ki smo je vajeni pri malih avtomobilih, pri polu ni pričakovati.

Polo je skozi leta krepko rasel. Danes je že 27 centimetrov daljši od prve generacije golfa, a še vedno 23 centimetrov krajši od sedanje generacije tega večjega brata. Torej si ob takšni primerjavi lahko v notranjosti obetamo vsaj spodobno veliko prostora. Prostornost je dejansko povprečna. Spredaj se bodo različno dimenzionirane osebe namestile brez težav, medtem, ko je zadaj zračnosti nad glavami in še posebej pred koleni občutno manj.

Volkswagen polo v povprečju ostaja tudi z odlagališči in prtljažnikom. Predali ne presenečajo z velikostjo, omembe vredni sta le pohvalno globoki vdrtini za plastenke. Prtljažni prostor v osnovi ponudi 280 litrov zelo lepo obdelanega volumna in pomično dno, ki lahko poskrbi za poravnanost s prtljažnim robom oziroma hrbtišči zadnje klopi, kadar slednjo podrete. Takrat lahko dosežete do 952 litrov prostora za prtljago. V tem primeru je pod prtljažnikom še dvojno dno, katerega pregrado lahko z enostavnim pomikom znižat in pridobite na globini.

Izven povprečja slovenski avto leta štrli na področju ergonomije in počutja. Voznika pričaka urejena, dobro znana razporeditev stikal, zelo pregledni merilniki in pohvalno založen informacijski prikazovalnik. Namestitev za volanom je zgledna, prav tako upravljanje vseh potrebnih komand, z izjemo potega ročice parkirne zavore, ki vsakič znova prestavi lego sredinskega naslona za roke. A to isto hibo smo bili vajeni srečevati že zdavnaj tudi pri audiju A4.

Novost v testiranem polu je bil tudi 1,6-litrski TDI, ki je v svoji osnovni izvedbi pridelal zgolj 75 KM in dobrih 195 Nm navora med 1500 in 2500 vrtljaji. Ob uporabi vbrizga preko skupnega voda in vgrajenem filtru trdih delcev gredo motorju same pohvale. Tudi v mrzlih jutrih je z delom pričel tiho in mirno ter povsem neprimerljivo z nekdanjimi 1,9-litrskimi motorji ali celo 1,4-litrskimi trivaljniki, ki so bili po moči in navoru primerljivi. Od testnega pola smo lahko pričakovali doseganje največ 170 km/h, oziroma pospešek do 100 km/h v 14 sekundah. Odločno pritiskanje pedala plina in nekaj več dela z natančno in hitro prestavno ročico, vam bo omogočalo spodobno živahnost tudi s tem osnovnim dizlom. Utrudijo ga predvsem avtocestni klanci ali plezanja preko gorskih prelazov ob polni zasedenosti kabine. Poleg kultiviranosti delovanja, lastnika zadovolji tudi z ugodno porabi, ki je v povprečju testa znašala okroglih šest litrov, z minimalnim povprečjem 4,4 in maksimalnim 7,8.

Polo nove generacije se pelje tako kot zgleda – odločno, čvrsto, kompaktno. Na 17-palčnih doplačilnih kolesih res ne razvaja z mehkobo, a blaženje neravnin vseeno ni grobo. Iz podvozja ni zvokov ali čričkov, občasno se je oglašal le voznikov sedež. Polo se je izkazal z nevtralno, enostavno obvladljivo lego na cesti, natančnim krmilnim mehanizmom in dobro vodljivostjo. Vozniku in potnikom je dajal suveren občutek, ki ga je podkrepil še serijsko vgrajen sistem ESP ter nočna vožnja skozi ovinke, ki so jih lepo osvetljevale meglenke s funkcijo smernih luči.

Dejansko je torej polo v novi generaciji avtomobil, ki mu je težko najti izrazite hibe. Res je oblikovno kar preveč resen, v notranjosti barvno suhoparen, a po drugi strani daje vtis zanesljivosti, kakovosti, stabilnosti in dobre varnosti. Že serijsko je namreč založen s presenetljivo dosti opreme, sploh, če se spomnimo špartanske oskubljenosti, ki je še desetletje nazaj  kraljevala med Volkswagni. Oprema pa seveda pomeni tudi višjo ceno. Ta je za model 1,6 TDI highline že v osnovi znašala 14.063 €, ob doplačilih za climatronic, zatemnjena stekla, radio CD/mp3, 17-palčna platišča, smerne meglenke in dnevne luči, pa je narasla na 15.030 €. Vsaj doplačilo za dnevne luči bi izpustil, ker pri tem ne svetijo zadnje in je za vas varneje, da se navadite vklapljati luči, kot pa, da vas v tunelu kdo povozi od zadaj. In ja… odgovor na nezastavljeno vprašanje je pritrdilen – polo si zasluži naziv – Slovenski avto leta!