Volkswagen passat 1,9 TDI bluemotion

Passat bluemotion navzven ne kriči, da gre za »eko izvedbo«, saj posajen na doplačilna 17-palčna kolesa in malenkost znižan prej namiguje na kanček športnosti. Oblika, ki jo je zasnoval naš rojak iz Limbuša – Robert Lešnik, po nekaj letih še vedno ostaja sveža in prepoznavna. Vsekakor pa je že tradicija imena tista, ki passata poveliča v očeh njegovih kupcev, pri čemer privlačna oblika le še doda k dobremu razpoloženju ob nakupu.

Potnike v passatu obdaja privlačno in skoraj prestižno oblikovano okolje. Pazljivo oko najde zajeten kup lepih kromiranih detajlov in skladne linije. Še vedno deluje všečna modro-rdeča nočna osvetlitev, pritegne pa tudi lepa oblika športnih sedežev. Nekoliko pazljivejši pogled pa prinese nekaj razočaranja tistim bolj zahtevnim uporabnikom. Mehke plastike je namreč malo. Prevladujoča trda plastika pa se potem, ko potrkate nanjo sliši precej poceni. Zaradi robatega motorja je sposobna pri prehodu preko 2000 vrtljajev celo zadrgetati ali na makadamu spustiti kakšnega črička. Tudi potem, ko sem se vsedel na zadnjo klop in izpod prednjih sedežev videl štrleti peno, sem izgubil nekaj vere v to, da naj bi nemški avtomobili bili najlepše narejeni. Seveda pa se pri passatih razlika pozna pri opremi, kar je dokazala ena prejšnjih testnih različic, ki je bila oblečena v usnje in tudi precej bolje izdelana.

A če niste pedantni, kar priznam, da jaz sem, potem obstaja velika verjetnost, da se boste v passatovi notranjosti tudi v monotoni sivo črni kombinaciji dobro počutili. Vse skupaj namreč deluje estetsko in urejeno. Razveseli prostornost tako spredaj kot zadaj. Sedenje je vsaj za štiri osebe prav udobno. Tisto zadaj na sredini pa je tako ali tako v večini avtov zasilni potnik. V paasatu je najti tudi dosti odlagališč in predalov, pri čemer velja omeniti zanimiva držala za pijačo, ki pa s svojo namestitvijo med naslon za roke in prestavno ročico niso najbolj primerna za plastenke ampak bolj nizke pločevinke.

Prtljažni prostor je s 565 litri res nadpovprečno velik. Zaradi odostnosti rezervnega kolesa, ki ga nadomesti komplet za popravilo pnevmatik, se precej prostora najde tudi v dvojnem dnu. Kot pri vsaki limuzini je predvsem dolg, medtem ko tovorjenje velikih predmetov onemogoča njegova višina oziroma velikost pokrova prtljažnika. Daljše predmete lahko prevažate s pomočjo deljenega podiranja zadnje klopi, ki pa med prtljažnikom in potniškim prostorom nima ravno velike odprtine. Odlična lastnost prtljažnika v testnem avtomobilu, poleg tega, da je lepo pravilnih oblik, z dvema vdolbinama na straneh, je bilo tudi daljinsko odpiranje s pomočjo ključa. To pa se odlično obnese, ko do avtomobila prinesete polne roke prtljage in se prtljažnik samodejno odpre po pritisku na gumb, ki se nahaja na lepo oblikovanem in zložljivem ključu.

Ergonomska ureditev, oziroma področje, ki obsega upravljanje vozila ter rokovanje z njegovimi sistemi in funcijami, je pri vseh avtomobilih koncerna Volkswagen načeloma rešeno podobno preprosto, logično in brez potrebe po privajanju. V passatu nove generacije se sedi opazno višje kot v prejšnji, kar pa je na daljših poteh kvečjemu bolje. Sedeži v testnem primeru so ponudili odličen bočni oprijem in dobro podporo telesu. Položaj za prijetnim volanskim obročem je bilo moč brezhibno nastaviti, pri čemer je pogled na merilnike, informacijski sistem in tudi okoli avtomobila brez pripomb. Zaradi oble in precej dolge karoserije in masivnih zadnjih stebričkov se seveda priporoča vgradnja parkirnih senzorjev. Med opazke bi uvrstil nekoliko drugačno upravljanje tempomata kot smo ga vajeni pri drugih avtomobilih, saj so mu namenili dodatno ročico, kar pa potem, ko se privadite ni moteče. Bolj moteče utegne biti opazno mazanje vzvratnih ogledal na dežju in občasno grobo popuščanje električne parkirne zavore.

Bistvo oznake bluemotion, kot sem že omenil, je v varčevanju. Vgradnja velikega bencinskega motorja bi bila torej nelogična, zato je v prednjem delu passata rezgetalo 105 glasnih in robati, a delovnih konjičev, ki jih prinese oznaka 1,9 TDI. Ta motor je že klasika med ponudbo turbodizlov. Kljub temu, da ne gre za nov ali tehnično zakompliciran izdelek, pa njegovih 250 Nm navora skupaj z nizko porabo in dobrimi zmogljivostmi zadovolji večino kupcev. Povezan je z menjalnikom, ki mu glede hitrih in natančnih gibov prestavne ročice lahko izrekam le pohvale. Podaljšano prestavno razmerje tokrat ni moteče kot pri polu bluemotion, pač pr prinese celo malenkost višjo končno hitrost. Ta namreč znaša 193 km/h, medtem ko pospešek do 100 km/h mine v 12.1 sekunde. A kot pri vseh sodobnih dizlih ta pospešek ne pove veliko, saj zaradi velikega navora avtomobil deluje primerljivo živahno kot kakšen vsaj četrtino močnejši bencinski agregat. Skratka, če motorju 1,9 TDI odpustimo nadpovprečno glasnost in grobost, potem zna zadovoljiti z zmogljivostmi in celo razveseliti pri porabi. Skupaj z napisom bluemotion je moč predvidevati, da takšen avtomobil ne bodo kupili divjaki, zato je bila vožnje na testu tudi nekoliko bolj umirjena kot recimo pri kakšni drugi izvedbi passata. Ob lagodnih vožnjah in upoštevanju menjavanja prestav, kot jih s puščico in številko predlaga indikator med merilniki, sem brez težav uspel doseči povprečje 4,9 litra, medtem, ko je hitra vožnja porabo povzpela na resnično maksimalnih 7,5. Ob upoštevanju, da je passat velik in težek avtomobil, pa je bilo končno povprečje 6,1 litra res pohvale vredno.

Passat bluemotion je bil posajen na znižano podvozje in 17-palčna kolesa. To je prineslo zanesljivo lego na cesti in ob neposrednem krmilnem mehanizmu tudi dobro vodljivost. Passat daje skozi ovinke občutek, da se nanj lahko zanesete. Še posebej všečen, kljub kakšnemu čričku, je vtis masivnosti in kompaktnosti avtomobila. Saj tudi preko lukenj deluje čvrsto in še vedno lepo udobno. S svojo nastavitvijo lahko zadovolji tako udobja željne potnike kot bolj dinamičnega voznika.

Passat bluemotion je torej v večini prav všečen paket. A všečnost se je pri njegovem najšem bratu – polu – končala pri previsoki ceni. V tem primeru pa je drugače. Passat bluemotion ima vgrajen osnovni dizelski motor, oprema je ob dodanem tempomatu primerljiva s paketom trendline, cena pa višja za dobrih 1000€, ki jih pač opravičujejo tako s posegi na karoseriji in motorju, predvsem pa z zavestjo, da je trenutno takšen passat najvarčnejši med primerljivo velikimi avtomobili. Za teh 1000 € seveda lahko naredite kar nekaj kilometrov, a, če razlika v porabiu napram navadnem modelu znaša pol litra, se prične višji strošek nakupa vračati nekje po 40.000 kilometrih. Zato se cena malenkost preko 24.200 evrov ne zdi pretirana. Ob doplačani kovinski barvi, samodejni klimatski napravi, radiu z mep3 predvajalnikom in 17-palčnih aluminijastih platiščih se je cena povišala za skoraj okroglo 2000 €, kar pa je prineslo v celoti usklajen paket prostornega, varčnega in privlačnega avtomobila. Res je, da prihranki pri porabi niso drastični, a tudi v avtomobilizmu velja podobno, kot kamen, na kamen palača, tu pa lahko rečemo, kaplja na kaplja jezerce.