Verjetno se kar precej bralcev spomni imena Yeti, ki se povezuje z legendami o snežnem človeku iz Himalaje. Škoda ga je ponovno obudila s svojim SUV-jem in mu tako že v zibelko položila ime, ki samo po sebi pove dosti – novi češki avtomobilček naj bi bil sposoben premagati težke razmere, hkrati pa se znajde tudi v sodobnem asfaltiranem svetu.
Zunanjost
Škodin yeti je zlahka prepoznaven 4,2 metra dolgi SUV, za katerega so uporabili precej ravne in preproste poteze, a hkrati tudi značilnosti modela roomster, ki mu dajejo Škodin podpis. Tako so strešni nosilci spredaj in zadaj zatemnjeni, zaradi česar stekla navidezno objemajo potniški prostor, streha pa je videti postavljena na polkrožno zaobljen B-stebriček. Najbolj simpatičen je nedvomno prednji del, z veliko kromirano masko in prijaznimi lučmi, katerih linije presekata prednji meglenki. Karoserijo pred slabšimi tereni ščitijo temne plastične obrobe in dekorativne plastike z videzom kovine, na spodnjem delu prednjega in zadnjega odbijača.
Notranjost
Vozniki avtomobilov koncerna Volkswagen, se bodo v yetiju počutili domače že ob vstopu, vključno z dejstvom, da nežno zapiranje vrat ne bo zadostovalo. Potniški prostor je videti zelo korektno, skladno, brez znakov o popuščanju izdelave. Tudi plastike, ki obdajajo potnike, so kakovostne. Sam videz je glede uporabe barv rahlo nagnjen k urejeni dolgočasnosti, ki jo razbija par kromiranih delčkov in lepo integrirana imitacija kovine, ki obroblja sredinsko konzolo.
Prostornost
Tudi prostorsko se yeti zelo dobro izkaže. Čeprav zunanje dimenzije govorijo drugače, je videti večji kot dejansko je. Podoben občutek daje potnikom. Spredaj je prostora veliko, zadaj pa sicer manj, a še vseeno povsem dovolj. Visoka karoserija omogoča centimetrsko radodarnost nad glavami. Ureditev notranjosti pa je v osnovi znana iz modela Roomster. Tako lahko zadnje sedeže pestro prilagajate. Možno jih je premikati vzdolžno, po širini, po naklonu, preklopiti, zložiti ob prednja sedeža ali v celoti odstraniti.
Prtljažnik
Glede na spreminjanje položajev sedežev, se spreminja tudi volumen kvadratno oblikovanega prtljažnega prostora, ki sega med 405 in 1760 litri. Poleg volumna in oblike velja pohvaliti številne domislice za pritrjevanje predmetov, slabost pa je nabiranje umazanije pod prtljažnim robom, zaradi vdolbenega plastičnega pragu. Potnikom po kabini je na voljo več odlagališč – v vratih, na vrhu armaturke, pod sedeži, pod naslonom za roke, a žal je predal pred sovoznikom neuporabno majhen.
Ergonomija
V yetiju se sedi ravno prav visoko. Sedež nudi vozniku dober položaj za prijetno debelim volanskim obročem, hkrati pa poskrbi za udobje in kompakten bočni oprijem. Preglednost je dobra tako zaradi velikih pokončnih stekel, kot tudi primernih ogledal. Kljub temu, da jih ne vidimo pogosto, so mi všeč vrtljivi gumbki na volanskem obroču – za uravnavanje glasnosti prijetnega avdio sistema in brskanje po potovalnem računalniku. Merilniki so veliko lepši, kot so bili v škodah še nekaj let nazaj, koncernski zaslon na dotik pa poskrbi za enostavno rokovanje z vso vgrajeno multimedijo.
Mehanika in zmogljivosti
Testni model je imel vgrajen 1,8-litrski bencinski turbomotor, ki je bil eden najboljših delov vozila. Njegova kultiviranost, veselje do vrtenja in zmogljivosti, zadovoljijo tudi zahtevne kupce. 160 KM je namreč na voljo v območju med 4500 in 6200 vrtljaji, največji navor 250 Nm pa med 1500 in 4500 vrtljaji. V praksi to pomeni, da je yeti veseljaško poskočen. Do 100 km/h pospeši v le 8,4 sekunde, več kot zadostna pa je tudi najvišja hitrost 200 km/h. 6-stopenjski ročni menjalnik se k celoti lepo poda, prestavna ročica uboga s kratkimi in natančnimi gibi, ki pa se upirajo hitrim prestavljanjem. Glede na to, da yeti pokriva širok spekter uporabe, se lepo pokaže v čem je prednost downsizinga – napram motorjem z večjo prostornino in brez prisilnega polnjenja, lahko dosegate ugodnejše porabe, kadar vozite umirjeno, ko pa hitite, pa bistvenih razlik ni. Tako smo na testu dosegli najnižje povprečje 7 litrov, najvišje 12,7, skupni seštevek pa je znašal 10,1 litra na 100 kilometrov .
Vožnja
Najbolj pozitivno presenečenje pa smo doživeli med samo vožnjo. Usklajenost podvozja je zgledna. Čeprav videz ne obljublja, se češki SUV po lepi podlagi in skozi ovinke pelje pohvalno nevtralno, udobno in zelo dobro vodljivo. Krmilni mehanizem je natančen in lepo poroča o dogajanju pod kolesi. Ko se preselite na slabše podlage, se izkaže s kratkimi previsi, 18-centimetrsko oddaljenostjo od tal, kompaktnostjo in okretnostjo. Štirikolesni pogon, izveden s pomočjo Haldex sklopke, po potrebi preliva navor med prednja ali zadnja kolesa. Blaženje lukenj je zelo dobro, prav tako premagovanje zahtevnih klancev. Takrat pride, v večini primerov, zelo dobro do veljave funkcija »off road«, ki omeji število vrtljajev ob speljevanju, pri spuščanju pa ohrani hitrost do 2 km/h. Je pa ta sistem ob spustu po ledeni podlagi deloval za moj okus preveč grobo, saj ne zavira konstantno, temveč po korakih, kar je povzročalo blokiranje koles. Kljub tej pripombi pa lahko vožnji Škodinega yetija, vključno z odličnimi smernimi lučmi, izrečem vse pohvale.
Zaključek
Na novo obujeni snežni mož v pločevinasti obliki torej ne prihaja iz Himalaje temveč iz Škodine tovarne. Sloveče ime opravičuje s številnimi dobrimi lastnostmi - vozi se dobro po raznovrstnih podlagah, nudi dosti prostora, zmogljiv motor in uporabno notranjost. Medtem, ko ga lahko v osnovni izvedbi, z zgolj prednjim pogonom, nabavite za 17 evrskih tisočakov, je bil testni model opremljen s paketom Experience in obogaten z dodatki, ki so ceno povzpeli na končnih 26.217 €, kar ga uvršča nekje v sredino konkurence.
