Škoda octavia combi velja za enega tistih avtomobilov, ki uspešno združuje uporabnost, cenovno dostopnost in tudi simpatičen videz. V prvi generaciji si je pridobila dober ugled in v drugi že ni več tako poceni. Trpežnost, s katero se ponaša, je že sama po sebi privabljala tiste kupce, ki kdaj zavijejo tudi na slabše podlage, česar so se pri Škodi dobro zavedali, ko so ponudili različico s štirikolesnim pogonom in povišanim odmikom od tal. V drugi generaciji so šli še dalje – dodali so terenski videz, zmogljive motorje in bogato opremo ter dobili izvedbo Scout, kakršno smo preizkusili že v jeseni. A ker je ta cenovno precej višje pozicionirana, so ohranili tudi navadno octavijo s štirikolesnim pogonom, ki pa je na voljo zgolj v karavanski obliki.
Zunanjost
Škoda octavija je bila v aktualni generaciji predstavljena že pred štirimi leti. Ker pa je njena oblika že od samega začetka umirjeno-elegantno zasnovana, tudi ni opazno zastarela. Sploh v izvedbi combi še vedno deluje skladno, tipično umirjeno in masivno ter prepoznavno. Tokratni testni avtomobil je imel karoserijo v svetlomodri barvi, ki na cestah ni ravno pogosta. Skupaj s povečano oddaljenostjo od tal, strešnimi nosilci in 16 palčnimi litimi platišči je bila testna octavia combi 4x4 videti sicer brez pretirane šminke, a hkrati avtomobil, ki obljublja veliko praktičnosti.
Notranjost
Tudi v notranjosti testnega primerka ni bilo opaziti kaj bistveno drugačnega kot v navadnih izvedbah. Z izjemo napisa 4x4 na glavi prestavne ročice bi ne mogli uganiti, da ne sedite v povsem navadni octaviji. Tako kot je navzven sinje modra barva delovala umirjeno, tako je bila celotna notranjost temno siva in za marsikoga dolgočasna. Pa vendar se ne gre pritoževati nad obliko ali izdelavo, tudi materiali so lepo izbrani. Precej pa bi k dobremu občutku lahko prispeval kakšen barven vzorec v sedežih ali kontrastno obarvane letvice preko armaturne plošče ter kakšen detajl z videzom kroma. Tudi v tem primeru se pozna, da je octavija scout precej dražja, saj v notranjosti prinese vsaj malo spremenjen in bogatejši videz kot pri njeni bolj »plebejski sestri« octaviji 4x4. Po drugi strani pa zgolj s sivino nikoli ne izpadete kičasto. Tisti, ki vas bo brezbarvnost dolgočasila, pa si lahko v octaviji combi 4x4 izberete posebne sedežne prevleke Adventure v oniksovi in ahatni barvi.
Prostornost
Pohvalna lastnost octavij je že od samega začetka njihova uporabnost. Dvoličnost prejšnje generacije, ki je na prednjih sedežih in v prtljažniku ponudila veliko prostora, na zadnji klopi pa kar premalo, se je v aktualnih modelih nekoliko ublažila. Na prednjih sedežih se še vedno dobro sedi, a tokrat je tudi druga vrsta pridobila več kolenskega prostora in v opremi elegance, kakršna je bila testna, celo zračne reže na zaključku medsedežne konzole. Pa vendar, če govorimo o štirikolesnem pogonu, ta ni v notranjosti odškrnil prav nič prostora in ponovno z ničemer oznanil svoje prisotnosti.
Prtljažnik
Medtem, ko so se v drugi generaciji octaviji prav spodobno sedi tudi na zadnji klopi, to ne pomeni, da so priškrnili prostornino tradicionalno velikega in uporabnega prtljažnika. Ta namreč v osnovi meri orjaških 580 litrov in poleg lepo pravokotne oblike prinese tudi pohvalno dober sistem pokrivala. To je zataknjeno v vzdolžna vodila in se samodejno zvije ob zadnja sedeža potem ko pritisnete na njegov zadnji del (v okolici ročaja). Ob straneh sta še dve vdolbini za odlaganje manjših predmetov, kovinski obročki pa omogočajo fiksiranje mreže za pritrjevanje tovora. S pregibom naslona zadnje klopi nastane ravno dno prtljažnika vse do prednjih sedežev, prostornina pa se poveča na 1620 litrov. Za praktičnost poskrbi tudi pohvalno veliko število odlagališč in predalčkov.
Ergonomija
Sedenje na voznikovem mestu in upravljanje z octavijo combi 4x4 se prav nič ne razlikuje od ostalih različic. Položaj za volanom je brezhibno nastavljiv. Volanski obroč primerno debel, merilniki sicer skoraj dolgočasni, a pregledni. Ergonomski standardi so enaki kot pri sorodnih volkswagnih, audijih in seatih, zato ni negativnih presenečenj. Vsi za vožnjo pomembni elementi so priročni, logično nameščeni in enostavnega videza. V octavijo se tako lahko brez težav prvič usedete in najdete vse na svojem mestu. Edino težavo utegne predstavljati neznansko dolg hod sklopke, ki se ga je potrebno po prvem speljevanju privajati.
Mehanika in zmogljivosti
Tako kot je večina stvari doslej, pri tokratnem testu octavije combi 4x4, pač zvenela tipičnih za ta model, podobno je bilo tudi z vgrajenim motorjem. 1,9-litrski TDI s 105 KM in 250 Nm največjega navora je motorna klasika koncerna Volkswagen. To seveda pomeni, da je preizkušen in trpežen, a po drugi strani značilno glasen in robat. Pa vendar so njegovo delovanje s časom uspeli vsaj malo kultivirati in zadušiti vibracije, a kljub temu mu ne uspe skriti, da gre za izdelek, ki so mu v takšni obliki šteta leta. Tudi v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom postane pri avtocestnih hitrostih že opazno hrupen. A ko smo že pri menjalniku, lahko gibom prestavne ročice izrečem le pohvale. Ko pa pridemo k zmogljivostim, se moramo zavedati, da slabša aerodinamika in za 135 kilogramov povečana teža prineseta žrtve. Že po občutku se zdi, da štirikolesno gnana octavia ni tako živahna kot tista z zgolj prednjim pogonom, pa vendarle to ne pomeni, da je podhranjena. Octavija combi 1,9 TDI 4x4 namreč doseže 181 km/h in do 100 km/h pospeši v 12,9 sekunde, iz česar sledi, da je od navadne izvedbe za 10 km/h počasnejša pri najvišji hitrosti in za sekundo pri pospešku. Poraba goriva je tudi v tem primeru odvisna od obremenitev in sloga vožnje, a tistih rekordnih TDI dosežkov pod 5 litrov ne pričakujte. Navsezadnje bo verjetno octavija 4x4 naredila več kilometrov po neugodnih podlagah in v hribih, kar že avtomatsko pomeni višjo porabo. Temu primerno je bilo na testu najnižje povprečje 5,9, najvišje pa 8,7 litra. Skupno povprečje se je ustavilo na 7,2. Omeniti velja, da je rezervoar za gorivo v octaviji 4x4 povečan za 5 litrov.
Vožnja
Bistvo tokratnega testnega modela je bilo v elektronsko vodenem štirikolesnem pogonu, ki je izveden s pomočjo Haldex sklopke. V osnovi je pogon octavije speljan k prednjem kolesnem paru, če pa senzorji zaznavajo slab oprijem, pa se navor prelije tudi na zadnji kolesi. V praksi se je octavija 4x4 izkazala dobro. Z njo sem plezal po delno zasneženih travnikih, razdrapanih podlagah in stabilno drvel tudi po mokrih cestah. Z nekaj več nagibanja in mehkobe kot model scout je prenesla visoke hitrostne obremenitve skozi ovinke, krmilni mehanizem je dobro poročal o dogajanju pod kolesi, podvozje pa je bilo naravnano na uglašeno kombinacijo udobja in čvrstosti. Kot takšna bo torej octavija combi 4x4 uspela zadovoljiti tako udobja željne umirjene voznike, kot nekoliko živahnejše primerke ali pač tiste, ki se bodo odpravili na cesto ne glede na spolzkost podlage.
Zaključek
Če vam je octavija combi že sama po sebi všeč, a se vam zdi, da potrebujete več kot le prednji pogon ter žal ne dosegate zneska potrebnega za močneje motorizirano, bolje opremljeno in lepše oblikovano octavijo scout, potem je octavija combi 4x4 pravi izbor za vas. Kljub robatemu motorju in izrazito umirjenem videzu tovrstna različica ponudi vse dobre lastnosti octavij in doda še več varnosti oziroma svobode pri izbiri podlag, ki ste jih sposobni premagati. Z opremo Elegance vas bo octavija combi 1,9 TDI 4x4 stala 23.360 €. V testnem primeru je bila obogatena še za 18 postavk z doplačilnega seznama, kar ji je ceno vzdignilo za 2440 €, pri čemer lahko dodam, da so tudi cene doplačil zmerne.