Škoda fabia 1,6 16v sport

Pretekla generacija fabie je bila prav originalen avtomobil, ki je na svojih malih dimenzijah znal izražati diskretno eleganco, zato se tudi starala ni prav hitro. Nova generacija si je zapeljiv obraz sposodila od navihano oblikovanega roomsterja. Velika prednja maska in mandljaste luči delujejo nežno in uglajeno hkrati. Pogled z boka je deluje prepoznavno. Prva specifična poteza je prednji stebriček, preko katerega so namestili črno plastiko, katera navidezno pričara vtis, kot bi se stekla ovila okoli kabine - podobno kot vizir na motoristični čeladi. Poleg tega je posebnost ravna streha, ki se zdi kot pokrov na kabini. Zadek pa je sicer z dosti fantazije podedoval poteze prejšnje fabije, a ista fantazija vas lahko pripelje tudi do oblike petvratnega stila. V primerjavi z nesporno skladno octavio je fabia torej le bolj zapeljala iz klasičnih krogov. Testni primerek je bil odet v strupeno rdečo barvo in posajen na široka kolesa, kar mu je dalo videz primeren oznaki šport. Na koncu koncev boste fabio težko zamenjali s katerim drugim avtom, le večino opazovalcev bo bolj navdušil prednji kot pa zadnji del.

Nenavadno ravna streha skupaj s precej navpičnim vetrobranskim steklom in nenavadno obliko zadnjih bočnih oken povzroči tudi nekoliko nenavadne izreze vrat. Medtem ko so prednja vrata izrezana tako škatlasto, da iz notranjosti misli pobegnejo za 200 let nazaj, je izrez zadnji nenavaden in včasih zaradi svojega ostrega vrhnjega roba kar malo potreben pozornosti. No, vstop v notranjost je zaradi širokega kota odpiranja vrat enostaven. Ko pa ste že znotraj pa vas utegne občutek povsem spomniti na volkswagne. Znana urejenost in masivnost videza deluje še bolj domače zaradi skupnih detajlov kot so ročice, informacijski sistem, klima, radio… kar seveda ni nič slabega. Črnino športno navdahnjene fabie sport so razbili v kovinsko barvo obarvani vstavki okoli zračnih reč in na prestavni ročici. Sedeži so bili odeti v sivo-črno trpežno tkanino in poudarjeno obrobljeni ter zašiti s svetlimi šivi. Kabina je torej prej športno kot elegantno naravnana. Čeprav bi zanjo ne rabili barvne fotografije vendarle ni delovala monotono, ampak lepo urejeno in resno.

Če vas morda zunanjost fabie ne bi ravno prevzela in če bi ostali hladni tudi zaradi notranjega videza, potem ji bi gotovo priznali, da je njena odlika nadpovprečna prostornost. Poleg tega, da je zrasla v dolžino in širino, je fabia tudi za pet centimetrov višja od predhodnice. S štirimi metri dolžine ter metrom in pol višine daje vtis prostornega avtomobila tako na prednjih kot tudi na zadnjih sedežih. Prostora za komolce, noge in glave je glede na zunanje dimenzije veliko in tudi sedi se dobro. Sploh prednja sedeža sta skupaj z oznako Sport prinesla dober oprijem in hkrati nista zanemarila udobja. K udobju vedno znova prispevajo tudi odlagališča, ki jih je v fabii kar nekaj. A precej zmoti dvojni predal pred sovoznikom. Pod dvema pokrovoma je namreč malo prostora in tudi če se trudite, vanju ne morete zviti mape A4 formata. To zamero pa nadoknadijo odlagališča na medsedežni konzoli, v prednjih in zadnjih vratih, pod prednjima sedežema ter na njunih hrbtiščih.

Zadek prinaša največjo shrambo za vašo kramo. Prtljažnik ima v osnovi prostornino 300 litrov. Za prevažanje večjih predmetov na polički je to moč namestiti v dve višini. Poleg lepe obdelave v prtljažniku dobite še mehko plastično pregrado, ki jo zvijete v polkrog in pritrdite na bok ter dobite predalček.. recimo za nakupovalno vrečko. Z zlaganjem sedalne površine in naslonov zadnje klopi se prostornina poveča do 1163 litrov, a med dnom prtljažnika in zloženim naslonom ostane nekaj centimetrov visok rob. Čeprav deluje gumijasti obesek za poteg prtljažnih vrat domiselna rešitev za zapiranje in načeloma pomaga lepo zapreti prtljažnik, je bilo potrebno pri testni fabii vedno znova še dodati pritisk na vrata, da so se ta dokončno zaskočila.

Kot sem že prej omenil, notranjost fabie ni prav nič češka ampak značilno nemška, oziroma kar Volkswagnova. Znani detajli in preprosto-uporabna ureditev prinesejo nezahtevno uporabo. Sedežni položaj voznika je zaradi dobro nastavljivega sedeža in volana brezhiben, športni volan lepo debel in prijetno majhen, prestavna ročica kratka, komande pa na dosegu rok. Merilniki so lepo na očeh, visoko sedenje pa poleg velikih stekel prinese tudi dokaj dobro preglednost – izjema je le nekoliko slabši pogled nazaj zaradi masivnega C-stebrička. Med želje pa sem zapisal tudi lučko nad zadnjo klopjo.

Mehanika testne škode fabie 1,6 16v sport je podobno kot veliko drugih sestavnih delov izvirala iz Volkswagna. 1,6-litrski motor s 105 KM in 153 Nm navora je v testnem primerku deloval prav po športno rohneč. Kljub temu, da je v prostem teku zelo mirno tekel, je ob speljevanju prišel v krepko resonanco in zavibriral, česar pri tem motorju sicer nismo bili vajeni. Zato predvidevam, da je šlo za okvaro katerega izmed nosilcev motorja saj mu bi z izjemo tega in opazno povečane glasnosti pri višjih hitrostih težko očital kaj slabega. Deluje več kot dovolj zmogljiv za fabiine mere in mase, saj zvezno vleče in daje vtis, da zlahka premaguje napore. Njegov zvok je očitno prilagojen oznaki sport, saj razveseli pri hitenju skozi ovinke, kjer še dodatno podkrepi zmogljivosti, kakršne navaja tovarna. Namreč pospešek do 100 km/h v 10 sekundah in najvišjo hitrost 190 km/h. Ravno pri slednji bi verjetno motor deloval že krepko glasen, saj je povezan s hitrim in natančnim, a le petstopenjskim ročnim menjalnikom. Zaradi tega zaradi se že pri 130 km/h precej visoko vrti. Posledica kratkih prestavnih razmerij in živahnega značaja pa je povečana poraba – ta se je na testu gibala med 6,4 do 9,1 litra, na koncu pa je v povprečju nanesla na okroglih osem litrov.

Živahen motor, z zvokom, ki želi ustvariti športne note, je kombiniran z dinamično in čvrsto nastavljenim podvozjem. To deluje prej trdo kot mehko in ustreza značaju avtomobila s tovrstno opremo. Skozi ovinke se pelje brezhibno, agilno in dobro čutno. Krmilni mehanizem je lepo neposreden in dovolj občutljiv na dogajanje pod kolesi, da ima voznik dobre povratne informacije. Okretnost in čvrsta nastavitev vzmetenja tako kar vabita na serpentinaste ceste in nekako dajeta slutiti, da so Čehi izkušnje iz WRC fabie prenesli tudi na serijske avtomobile. To je čutiti tudi med zaviranjem, ki se zdi nadpovprečno zanesljivo. No, medtem, ko vožnja po mestu in razgibanih cestah deluje prijetno dinamična in hkrati tudi udobna, je športna fabia na slabšem makadamu že nekoliko trda, na avtocesti pa bi lahko bila tudi kaj tišja.

Konkurenca malih avtomobilov je izjemno močna. A prva generacija fabie je pridobila ugled zanesljivega avtomobila, ki je vreden svojega denarja. Druga še bolj gradi na identiteti znamke Škoda, če izvzamemo neizrazit zadek in nemško notranjost ter mehaniko. Avtomobil je namreč privlačen, lepo izdelan, prostoren in v kombinaciji s takšnim motorjem tudi zmogljiv. Kot takšen se nikakor ne rabi sramovati češkega porekla: kot pred 80 leti, tako je tudi danes Škoda namreč zaželjna in dobra znamka. Skupaj z opremo Sport, ki je bogata in ji ne manjka nič življenjsko potrebnega je torej testni avtomobil stal 14.160 €, v kar je bilo vštetih slabih 1000 evrov dodatne opreme – od kovinske barve, dodatnih zvočnikov, 16-palčnih platišč, naprave proti zdrsu gnanih koles pa do informacijskega sistema in še parih malenkosti.