Mitsubishi pajero 3,2 DID intense

Zdi se, da je na vseh področjih življenja in to vedno bolj, videz tisto, kar šteje. Pri avtomobilih je enako. In pri tem je tako – so avtomobili, ki obljubljajo več kot dajo in so avtomobili, katerih videz pove dovolj tudi o realnosti. Sploh v razredu SUV-jev, ki je zamenjal prave terence, je terenski videz pogosto bolj videz kot resnica. Ena tistih znamk, ki ne obljublja preveč, pa je Mitsubishi in to konkretno pajero. Na test smo dobili trivratno izvedbo z motorjem 3,2 DID.


Zunanjost

Mitsubishijev pajero je nedvomno avtomobil, ki ga ne boste zamenjali s katerim drugim. Iz generacije v generacijo ostaja zvest tradiciji. Ker je ta zelo bogata in ker vključuje tudi 12 zmag na rallyih Pariz-Dakar, jo je gotovo vredno poudariti. Tako je pajero krepko odmaknjen od tal, po terensko oglat, z velikimi prednjimi lučmi, orjaškimi ogledali in rezervnim kolesom na zadku, vsekakor avtomobil, ki noče biti videti nežen. Kljub temu, da smo na testu imeli krajšo - trivratno različico - je zaradi svoje obilne širine in višine še kako nastopaški. To še posebej pride do izraza ob črni karoseriji, temnih steklih, kovinskih zaščitah spodnjega dela karoserije, kromirani maski in velikih 18-palčnih kolesih. Postavljen na kolovoz je videti kot avtomobil, ki ne bo zlepa odnehal, pred drago restavracijo pa vsebuje dovolj ugleda in elegance, da vzbuja spoštovanje.


Notranjost

V notranjost pajera se vstopa s pomočjo velike masivne stopničke pričvrščene na prag. Ob le dvojih vratih so ta velika, težka in udobna za vstopanje. Testni primerek je imel povsem črno notranjost, ki je delovala zelo urejeno, elegantno in hkrati še vedno ne premehkužno, da bo poslabšala zunanji vtis. Sedeži so bili odeti v usnje, črni plastiki pa so družbo delali vstavki kovinskega videza in par kromiranih detajlov. Zelo lepi na pogled so merilniki, razveseli pa še prijetna belo-modra nočna osvetlitev. Načeloma so bili spoji plastik dovolj lepi, a kljub temu so se na testnem avtomobilu pojavili črički in sledi nenatančne izdelave. Pri tem je seveda vredno povedati, da je imel testni primerek za sabo že krepko število kilometrov, ki so mu v rokah novinarjev pustili vidne sledi in verjetno povzročili več muk, kot jih povprečen pajero doživi v celi življenjski dobi.

Prostornost

Kljub temu, da je trivratni pajero krepko krajši od petvratnega to ne pomeni, da potnikom ne ponuja dovolj udobja. Zaradi električno nastavljivega voznikovega sedeža ta ni omogočal vstopa k zadnji klopi, ampak so morali potniki vedno vstopati pri sovozniku. V vsakem primeru je za vstop v pajera potrebno nekaj plezanja, a na srečo so pri tem v pomoč tako že omenjeni stopnički kot tudi ročaja na prednjih stebričkih. Potem, ko se potniki namestijo na svoja mesta, postane jasno, da se udobno sedi na vseh sedežih – tako spredaj kot zadaj. Prostora je dovolj praktično ne glede na dimenzije oseb, saj je streha visoko odmaknjena. Prej, kot v višino in za kolena, bo zadaj prostora zmanjkalo po širini.


Prtljažnik

Če predvidevamo, da zapolnite notranjost s štirimi potniki in se želite odpraviti na izlet, boste v prvi fazi zadovoljni nad odlagališči, ki jih pajero ponuja. Ko pa boste ta napolnili in želeli v zadek stlačiti še kaj prtljage, potem vam bodo misli letele k daljši izvedbi. Zadek za velikimi prtljažnimi vrati, ki se stransko odpirajo, v osnovi ponudi 415 litrov, kar se ne sliši malo, a glede na velikost vozila je videti malo. Prtljažnik je namreč predvsem visok in širok, a zelo kratek. Povečevati ga je moč z zlaganjem zadnjih sedežev, kar prinese do 1120 litrov prostornine. Njegova oblika je pravilna, sam po sebi pa je tudi lepo obdelan. Glede na terensko namembnost so vrata sicer masivna, a čvrsto podprta, da se sama ne zapirajo pri vsakem bočnem nagibu.


Ergonomija

Pri razmišljanju o počutju in upravljanju z vozilom se je vsekakor treba sprijazniti, da so terenci vendarle nekoliko drugačni avtomobili od cestnih limuzin. Tisto plezanje v notranjost je torej nekaj samoumevnega, ko pomislimo, da je trebuh pajera od tal oddaljen minimalno 22 centimetrov. A po drugi strani ravno to sedenje visoko nad drugimi prinese bonitete – stekla so velika, pokončna in preglednost je odlična. Sam sedežni položaj ni tovornjaški ampak podoben osebnim vozilom. Zaradi doplačilnega usnja na sedežih je pač potrebno v zakup vzeti dejstvo, da se boste v ovinkih po sedežih prevažali sem ter tja. A če to vzamemo v zakup, ugotovimo, da je bivanje v pajeru prijetno. Voznik si svoj sedež lahko primerno nastavi s pomočjo elektrike,. Volanski obroč je odet v zelo prijetno usnje, primerno oddaljen in celo precej navpičen. Vsebuje gumbke za upravljanje z radiem in tempomatom ter je primerno velik, da je za njem moč brez težav spremljati podatke z merilnikov. Precejšnja količina informacij je na voljo na bogato založenem displayu na sredinski konzoli. Poleg podatkov potovalnega računalnika, radia in ure vsebuje še izpis nadmorske višine in tlaka ter seveda kompas. Pajero torej nikakor ni le masiven terenec, ampak tudi do uporabnikov prijazen avtomobil.


Mehanika in zmogljivosti

Ko govorimo o Mitsubishijevem pajeru in poudarjamo tradicijo, ter športne uspehe, je gotovo za pričakovati, da več na tem področju prispeva mehanika kot pa videz in počutje. V testnem primeru za premikanje preko dveh ton težkega terenca poskrbel 3,2-litrski štirivaljni turbodizel. 160 KM in 381 Nm navora nista sapo jemajoča podatka. A v resnici velika prostornina očitno naredi svoje. Pajero je tako na cesti kot na brezpotjih zmogljiv avtomobil. Motor je kultiviran, pospešuje zvezno in vleče že v zelo nizkem območju vrtljajev. V kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom doseže 177 km/h najvišje hitrosti ter pospeši do 100 km/h v 12,1 sekunde. To zadošča za prijetna in suverena cestna potovanja, ki celo glede hrupa ostanejo na prijetnem nivoju. Seveda bi lahko bilo še bolje, če bi imel pajero šest prestav, a teh pet se z ročico menjalnika izmenjuje lahkotno ter spodobno natančno. Poleg suverenega in zveznega delovanja motorja preko celotnega območja razveseli še njegova poraba. Minimalno povprečje je namreč padlo pod devet litrov, maksimalno pa je doseglo 15,1. Povprečje celotnega testa se je seštelo na 11,2 kar je glede na velikost in maso avtomobila ter terensko zasnovo vsekakor pohvale vredno.


Vožnja

Bistvo terenskih avtomobilov je seveda njihova namembnost. Kratek pajero je seveda manj prostoren in nekaj manj udoben kot daljši. A zaradi manjših mer, nižje mase in bolj toge karoserije hkrati tudi bolj okreten, lahkoten in terensko zmogljiv. Velik vstopni in izstopni kot, krepka oddaljenost od tal, masivno zaščiteno podvozje in obljuba, da lahko bredete tudi po 70 centimetrov globoki vodi, vsekakor vlivajo zaupanje. S premikanjem ročice ob prestavni ročici lahko izbirate med zadnjim pogonom, samodejno uravnavanim štirikolesnim pogonom, zaklenjenim razmerjem prenosa med prednji in zadnji kolesi ter za polovico skrajšanim prenosom. diferenciala. Svoje prispeva še možnost zapore zadnjega diferenciala in uravnavano zaviranje z motorjem, kadar se po hribu spuščate z vklopljenim reduktorjem in v prvi prestavi. Vse te možnosti seveda pričajo, da je pajero resnično široko uporaben avtomobil, ki se ne ustraši prav nobenega terena in nobene podlage. Podvozje je na asfaltnih cestah udobno in skozi ovinke celo presenetljivo vodljivo. Na makadamu zna biti sicer nekoliko grobo preko lukenj, a še nadpovprečno udobno. 


Zaključek

Pajero torej ni le avtomobil velikih mer in velikega imena. Tradicija prinaša obilico inženirskih izkušenj, ki se na koncu strnejo v avtomobil, od katerega dobite vse tisto kar videz obljublja – udobje, zmogljivosti in tudi ugled. Oprema intense vsebuj večino vsega, kar v praksi rabite. Testni primerek je imel s seznama doplačil dodano le kovinsko barvo in usnje na sedežih, kar ga je podražilo za skoraj 2900 evrov in končno ceno povzpelo na 43.570 evrov. To res ni malo za kratko izpeljanko terenca, a poleg večine dobrih in nekaj slabih lastnosti pajero vendarle vsebuje tudi ime, ki marsikomu veliko pomeni.