Mitsubishi outlander 2,4 CVT instyle
Torek, 06 Januar 2009
Mitsubishijeva tradicija pri izdelavi terenskih vozil sega že daleč v preteklost. Danes, ko postajajo vedno bolj priljubljeni tako imenovani SUV-ji ali mehki terenci, se seveda spodobi, da nastopajo tudi v tem segmentu. Zato ni čudno, da se je z Mitsubishijem odločil povezati tudi koncern PSA in skupaj so nastali trojčki outlander, citroen C-crosser in peugeot 4007. Mi smo na testu preizkusili outlanderja z 2,4-litrskim bencinskim motorjem, brezstopenjskim menjalnikom in bogato opremo Instyle.
Zunanjost
Prva generacija mitsubishi outlanderja je delovala kot nekoliko od tal vzdignjeni karavan. Pri novi so oblikovno bolj poudarili svoje terenske gene in zasnovali oblikovno zelo lep, prepoznaven ter tudi eleganten SUV. Prednji del je rezal temo z modro ksenonsko svetlobo, na zadku pa so žarele LED luči. Spodnji del trupa je imel vgrajene plastične zaščite v barvi kovine. V testnem primeru je bila karoserija moderno bele barve, s temnimi stekli in posajena na lepa aluminijasta platišča. Kot takšen je bil outlander videti tudi v mestu precej nastopaški in uglajen, v sami osnovi oblike pa tudi dovolj terenski, da izstopa med osebnimi vozili.
Notranjost
Zunanja belina je v notranjosti doživela popolno nasprotje. Črnemu usnju na sedežih je delala družbo črna plastika, ki se ni mogla pohvaliti z mehkobo na dotik, ki bi kar precej prispevala k občutku kakovosti. Monotonijo črnine so uspešno popestrili vstavki okrasne plastike z videzom aluminija, ponoči pa je prijeten ambient pričarala rdeča osvetlitev. Sama oblikovna zasnova notranjosti je skladna s prečiščenostjo zunanjosti. Očem najbolj všeni v celi notranjosti so gotovo merilniki, ki zgledajo športno nameščeni v dva globoka tulca, usklajena s preostalimi navideznimi alu dekoracijami. Da bi vse skupaj ne bilo videti preveč temačno, je poskrbelo še električno pomično in dvižno strešno okno.
Prostornost
Preko 4,6 metra dolgi SUV s svojimi dimenzijami obljublja precej prostorno notranjost. Dejansko se na prednjih sedežih dobro sedi, druga klop je vzdolžno pomična, v prtljažniku pa se nahajata še dva zložljiva sedeža, ki se ju potegne iz dna. Sploh, če je druga sedežna vrsta pomaknjena povsem nazaj, potniki na njej zlahka sedijo. Nekoliko povzdignjena druga sedežna vrsta omogoča dober pregled na njej sedečim potnikom, po drugi strani pa v kombinaciji z nižjim stropom, zaradi električno pomičnega okna, odškrne kak centimeter nad glavami.
Do zadnjih dveh sedežev se dostopa z zlaganjem sedežev v drugi vrsti, kar je moč enostavno narediti tudi s pritiskom na gumb v prtljažniku. Vendarle pa je potrebno razumeti, da sta šesti in sedmi sedež res zasilna, kar je dobro vidno tudi na njuni preprosti obliki in tankih, trdih vzglavnikih. Poleg tega imata zadnja potnika na svoji levi orjaški subwoofer in sta glede glasnosti potovanja precej odvisna od volje voznika. V primeru, če le nastane sila, pa je še vedno bolje imeti zasilno sedenje kot potnike brez prevoza.
Preko 4,6 metra dolgi SUV s svojimi dimenzijami obljublja precej prostorno notranjost. Dejansko se na prednjih sedežih dobro sedi, druga klop je vzdolžno pomična, v prtljažniku pa se nahajata še dva zložljiva sedeža, ki se ju potegne iz dna. Sploh, če je druga sedežna vrsta pomaknjena povsem nazaj, potniki na njej zlahka sedijo. Nekoliko povzdignjena druga sedežna vrsta omogoča dober pregled na njej sedečim potnikom, po drugi strani pa v kombinaciji z nižjim stropom, zaradi električno pomičnega okna, odškrne kak centimeter nad glavami.
Do zadnjih dveh sedežev se dostopa z zlaganjem sedežev v drugi vrsti, kar je moč enostavno narediti tudi s pritiskom na gumb v prtljažniku. Vendarle pa je potrebno razumeti, da sta šesti in sedmi sedež res zasilna, kar je dobro vidno tudi na njuni preprosti obliki in tankih, trdih vzglavnikih. Poleg tega imata zadnja potnika na svoji levi orjaški subwoofer in sta glede glasnosti potovanja precej odvisna od volje voznika. V primeru, če le nastane sila, pa je še vedno bolje imeti zasilno sedenje kot potnike brez prevoza.
Prtljažnik
Visok zadnji del Outlanderja se ponaša z dvodelnimi prtljažnimi vrati. Zgornji del se odpira klasično dvižno navzgor, spodnji pa navzdol. Na ta način je dno potem povsem ravno in ni tovora potrebno vzdigovati preko roba. Polička, ki nastane iz spodnjega dela pa je sposobna prenesti maso 200 kilogramov. Prostornina prtljažnega prostora znaša od 540 litrov (pri petih potnikih) pa vse do 1690 litrov pri zgolj prednjih dveh potnikih. Z nastavljanjem vzdolžnega pomika in tudi naklona druge sedežne vrste je moč prostornino prilagajati tudi pri petih potnikih, pri sedmih pa je le še simbolična. K prijetnosti uporabe prispevajo tudi dovolj številna odlagališča v notranjosti, čeprav bi se bolje obnesel enojni velik predal pred sovoznikom kot pa dva manjša.
Ergonomija
Marsikdo od zunanjega videza outlanderja pričakuje tudi terensko okorno sedenje, a se pri tem moti. Počutje voznika je povsem podobno kot v navadnih osebnih avtomobilih. Volan ni pretirano položen, videz merilnikov pa že kar športen. Za športno oblikovanim volanom sta bili primerno nameščeni dve lepo oblikovani aluminijasti ročici samodejnega menjalnika, ki sta omogočali ročno prestavljanje. Tudi preglednost nad okolico je dobra, zunanji ogledali sta veliki, pri parkiranju pa so bili v pomoč še zadnji parkirni senzorji. Pomembna stikala so logično nameščena, nekoliko pa sem se moral privajati logike stikala za upravljanje strešnega okna. Slednjemu lahko namenim še pohvalo, saj tudi pri višjih hitrostih v notranjost ni moteče vrtinčilo zraka.
Visok zadnji del Outlanderja se ponaša z dvodelnimi prtljažnimi vrati. Zgornji del se odpira klasično dvižno navzgor, spodnji pa navzdol. Na ta način je dno potem povsem ravno in ni tovora potrebno vzdigovati preko roba. Polička, ki nastane iz spodnjega dela pa je sposobna prenesti maso 200 kilogramov. Prostornina prtljažnega prostora znaša od 540 litrov (pri petih potnikih) pa vse do 1690 litrov pri zgolj prednjih dveh potnikih. Z nastavljanjem vzdolžnega pomika in tudi naklona druge sedežne vrste je moč prostornino prilagajati tudi pri petih potnikih, pri sedmih pa je le še simbolična. K prijetnosti uporabe prispevajo tudi dovolj številna odlagališča v notranjosti, čeprav bi se bolje obnesel enojni velik predal pred sovoznikom kot pa dva manjša.
Ergonomija
Marsikdo od zunanjega videza outlanderja pričakuje tudi terensko okorno sedenje, a se pri tem moti. Počutje voznika je povsem podobno kot v navadnih osebnih avtomobilih. Volan ni pretirano položen, videz merilnikov pa že kar športen. Za športno oblikovanim volanom sta bili primerno nameščeni dve lepo oblikovani aluminijasti ročici samodejnega menjalnika, ki sta omogočali ročno prestavljanje. Tudi preglednost nad okolico je dobra, zunanji ogledali sta veliki, pri parkiranju pa so bili v pomoč še zadnji parkirni senzorji. Pomembna stikala so logično nameščena, nekoliko pa sem se moral privajati logike stikala za upravljanje strešnega okna. Slednjemu lahko namenim še pohvalo, saj tudi pri višjih hitrostih v notranjost ni moteče vrtinčilo zraka.
Mehanika in zmogljivosti
Pretekla generacija outlanderja je vsaj v Evropi precej trpela pri prodaji zaradi odsotnosti dizelskega motorja. Sedanja ga je sicer dobila, a vsaj v našem testnem primeru je bil v sprednji del vgrajen bencinec, ki je načeloma znan že iz prejšnjega modela. Iz 2,4-litrske prostornine pridela 170 KM. Največji navor, 232 Nm, pa doseže pri 4100 vrtljajih. Motor je pri delovanju lepo kultiviran, miren in tih. Outlander z njim doseže 190 km/h najvišje hitrosti in do 100 km/h pospeši v 10,8 sekunde. Čeprav je načeloma moči in navora dovolj, pa zaradi povezave z brez-stopenjskim menjalnikom kombinacija izpade umirjeno in lagodno. Pospeševanja so povsem zvezna, brez sunkov, odvisno od pohojenega pedala plina pa se motor vrti pri višjih ali nižjih vrtljajih. To pri ostrem pospeševanju pomeni, da vztraja tik pred rdečim poljem, dokler pač tiščite pedal, za ušesa pa glede na sterilen zvok motorja to ni posebej prijetno. Na srečo ima menjalnik tudi možnost ročnega pretikanja v ločeni kulisi, s potiskanjem ročice naprej in nazaj, oziroma s pomočjo obvolanskih ročic. V tem primeru je na voljo šest fiksnih stopenj, pri čemer je šesta krepko predolga in za uporabo primerna res šele na avtocesti. Voznik lahko tudi pri samodejnem delovanju ročno prestavlja z obvolanskimi ročicami, z dolgim potegom desne ročice pa se ponovno vrne v samodejni režim. Samodejni brezstopenjski menjalnik se lepo izkaže v mestu in pri lagodnih vožnjah, pri bolj živahnih etapah z več pospeševanji in zaviranji ali pa pri vožnji preko prelazov, pa je bil bolj všečen ročni način. Kombinacija najzmogljivejšega motorja in avtomatike se pač ne sliši varčno, tako so povprečja na testu nihala med 10 in 15 litri, seštevek pa se je ustavil skoraj na sredini, pri 12,3.
Vožnja
SUV-ji sami po sebi postajajo vedno manj terenski in vedno bolj cestni. Čeprav ima outlander krepko terenske gene kar v svoji družini, ne deluje kot osel za brezpotja. Zato se prav lepo obnaša tudi na avtocesti in med ovinki. Res se bolj nagiba od nižjih avtomobilov in z 1,7 tone mase ni ravno lahek, a vseeno je stabilen in z upoštevanjem siljenja preko prednjih koles tudi dobro vodljiv. S pomočjo vrtljivega stikala med sedeži, je moč preklopiti med pogonom na prednji kolesi, samodejnim uravnavanjem štirikolesnega pogona (po potrebi) ali pač stalnim štirikolesnim pogonom. To seveda omogoča, da prepleza tudi slabše ali bolj spolzke podlage. Praktično ne glede na kakovost cestišča deluje vzmetenje prijetno udobno, piš vetra okoli karoserije ni moteč niti pri višjih hitrostih, ksenonske luči pa so sredi noči skoraj naredile dan.
Zaključek
Mitsubishijev znak na vozilu je že sam po sebi garancija da terenski videz ni le šminka. In outlander dejansko ponudi dobro kombinacijo videza, prostora, udobja ter z dobro zasnovanim pogonom tudi pestrost uporabe. Čeprav ima drobovje skupno kot citroen C-crosser in peugeot 4007, je njegov videz bolj terenski. Z opremo instyle prinese maksimalno založenost, ki poleg xenona in usnja vključuje tudi ozvočenje Rockford-Fostgate. Cena tako opremljenega vozila pa znaša 33.990 €.