Mitsubishi lancer sportback 1,8 MIVEC instense

Petek, 14 Avgust 2009
Med modeli, ki nudijo limuzinsko in kombilimuzinkso izvedbo, Slovenci precej raje izberejo slednjo. Zato se ne gre čuditi, da se je Mitsubishi odrekel tradiciji in limuzinskemu lancerju dodal še petvratnega, ki z oznako Sportback namiguje tudi na športnost. Torej naj bi bil uporabnejša in tudi športnejša izvedba od limuzine.


Zunanjost

Čeprav je Mitsubishi glavnino lancerjevega slovesa pridobil z dirkaškimi različicami EVO, ki so slonele na limuzinski izvedbi, naj bi kar 70 % prodaje osvojila kombilimuzina, katere oznaka Sportback lahko koga spomni na audija A3 in po novem tudi A5. A kljub temu to ne okrne dejstva, da je sportback opazno bolj agresiven kot limuzinska izvedba. Prednji del ima zelo veliko trapezasto masko, videz luči spominja na jezen pogled, oblikovalci pa pravijo, da so obliko navdahnila lovska letala. Bistvo avtomobila je zajeto v kombilimuzinskem zadku, ki je nenavadno razpotegnjen, saj je tovrstni lancer celo za centimeter in pol daljši od limuzine. Medtem, ko s strani oblika deluje dokaj skladno, pogled od zadaj kazi v odbijač vtisnjena meglenka – kot bi jo pozabili uvrstiti med ostale svetilne elemente zadnjih luči. K atraktivnem nastopu vozila pa prispevajo poudarjeni pragovi, lepa 18-palčna platišča in vpadljivo velik zadnji strešni spojler, ki naj bi izboljševal aerodinamiko.


Notranjost


Notranjost je v osnovi povsem enaka kot v že preizkušeni limuzini, ki pa je bila bogatejša za usnjeno oblazinjenje in velik ekran na dotik. Torej je potniški prostor dokaj preprosto in minimalistično oblikovan, kar namiguje na športnost in koncentriranje na bistvene stvari namesto nepotrebnih olepšav. Črni, prevladujoče trdi plastiki, delajo družbo imitacije karbona, tekstilno oblazinjenje pa je preizkušeno enostavnega videza.  Kromiranih ali svetlih okrasnih elementov je malo, tudi tokrat pa je najbolj privlačno izpadel predel okoli športnega usnjenega volana in dobro zasenčenih merilnikov.


Prostornost


Lancer se z medosno razdaljo uvršča v kompaktni razred, s skoraj 4,6 metra dolžine pa ga krepko presega in je glede tega  primerljiv z octavio. Iz tega izhaja tudi pričakovanje, da je v notranjosti prostora več kot v povprečju. In res se sedi spredaj in na zadnjih stranskih sedalih udobno, saj je tudi višina za dva centimetra in pol večja od limuzininei. Ob preprosti zasnovi prostorne kabine pa ni najti elementov, ki bi potnike kaj posebej razvajali – prednji naslon za roke je kratek, zadnji ima vdolbini za pijačo, posebnih rež za zadnje potnike niso predvideli.


Prtljažnik


Odlagališč je povprečno veliko, predal pred sovoznikom nima ključavnice, glavno pričakovanje pa vzbudi odpiranje prtljažnih vrat. Ta so namreč zelo velika in omogočajo enostavno nalaganje prtljage. Prostor za njimi je dolg in plitek ter po prostornini celo manjši od limuzine saj meri le 344 litrov, oziroma po zlaganju deljive zadnje klopi maksimalnih 1350 litrov. Nekaj volumna mu odškrne velik nizkotonski zvočnik, ki sodi k zelo zmogljivem avdio sistemu Rockford – Fostgate. Omeniti velja lepšo obdelavo kot v limuzini in dvojno dno, ki omogoča ali poglobitev prtljažnika ali pa ravno površino, ki po povečevanju sega od prtljažnega praga do prednjih sedežev.


Ergonomija

Voznikov prostor je za uporabo povsem nezahteven in pregleden, zaradi česar odstopa od večine avtomobilov, ki so zatrpani s številnimi nepotrebnimi funkcijami. Sedeži lovijo kompromis udobja in športnosti,  upravljanje potovalnega računalnika z gumbom ob merilnikih in zgolj višinska nastavitev volanskega obroča pa sta ergonomsko nenavadni rešitvi za današnjo dobo, čeprav je položaj za volanom kljub temu primeren. V oči bodeč je tudi lancerjev zastareli ključ, ki še ne pozna zložljivosti ali estetskih oblikovnih prijemov.


Mehanika in zmogljivosti


Ponudba motorjev v sportbacku je enaka tisti v limuzini. Medtem, ko je testno limuzino poganjal Volkswagnov TDI, je tokratni testni lancer s sabo pripeljal 1,8-litrski Mitsubishijev bencinski motor. Ta premore 143 KM in 178 Nm največjega navora. V nizkih vrtljajih in prostem teku je skoraj neslišen, a hkrati tudi zelo umirjen glede občutka zmogljivosti. Šel po vrtenju v zgornjo polovico vrtljajev se razživi in postane tudi opazno glasnejši. Čeprav je petstopenjski ročni menjalnik glede prestavljanja odličen, bi si vsekakor zaželel še stopnjo več, kar bi prineslo krajša prestavna razmerja, boljša pospeševanja in predvsem manj hrupa na avtocesti. Najvišja hitrost po podatkih tovarne namreč znaša 196 km/h, pospešek pa 10,4 sekunde, kar s številkami ne opravičuje izraza »sport« v oznaki karoserije avtomobila. Če pomislimo, da utegne ta pritegniti tako dinamične voznike, ki jih privlači športna tradicija imena lancer, kot tudi družine, ki iščejo za uporabo nezahtevno kombilimuzino, potem lahko porabe segajo vse od 7,3 do 11,2 litra, kolikor sta znašala ekstrema testnih povprečij. Skupen seštevek pa je prinesel povprečje 9,7 litra.


Vožnja

Med vožnjo se je nadaljeval občutek, ki ga je ustvaril videz. Lancer je tudi v izvedbi Sportback za vožnjo zelo enostaven avtomobil. Kljub nizkopresečnim pnevmatikam njegovo vzmetenje še zdaleč ni neudobno, kar po drugi strani prinese nekaj več nagibanja v ovinkih. A ne glede na to lancer ostaja dolgo nevtralen in lepo stabilen tudi pri ostrejših zahtevah. Enako kot pri limuzini se zazdi, da podvozje podpira igriv značaj voznika, ki bo znal z odvzemanjem plina zadek spraviti v kontrolirano drsenje. Krmilni mehanizem je namreč natančen, a kanček premehek za pristno športnost. Njegov prispevek k okretnosti pa je čutiti tudi pri mestnih parkiranjih.


Zaključek


Kot celota je lancer sportback avtomobil z dovolj svojstvenim značajem. Ob vpadljivi in nekoliko nenavadni obliki ter preveč plastični notranjosti potnikom prinaša dosti udobja, vozniku zelo nezahtevno rokovanje in možnost zabave med ovinki. Nivo opremljnosti intense z doplačilom za kovinsko barvo, ceno modela sportback 1,8 MIVEC povzdigne malenkost preko 22.000 €, s čemer pridobite prepoznaven avtomobil, ki ga na naših cestah kar presenetljivo redko srečate.