Mitsubishi lancer 2,0 DID instyle
Četrtek, 25 September 2008
Mitsubishiji so žal avtomobili, ki jih na naših cestah ni prav veliko. A v glavah ljudi vendarle odmevata vsaj dva modela – terenski pajero – kot kralj rallyev Pariz-Dakar in cestno-športni lancer z oznakami EVO, ki je ena izmed legend svetovnega rallye prvenstva. Ravno novi lancer se je v dizelski izvedbi in z najbogatejšo opremo znašel na našem testu. Kako močno je njegovo ime, je bilo opaziti že na pogledih mimoidočih.
Zunanjost
Nova generacija Mitsubishijevega lancerja je končno tudi navadnim uporabnikom prinesla nekaj tiste športnosti, ki so jo ljubitelji občudovali na EVO-tih. Tako je testni lancer 2,0 DID, s svojo vpadljivo karmin-rdečo barvo, res lepimi 18-palčnimi platišči in športnimi obrobami odbijačev ter pragov, deloval kot kakšen diskreten cestni dirkalnik. Njegov zašiljen nos, ki je v ptičjem pogledu prisekan na straneh, od strani pa celo nekoliko previsno zaključen, je marsikoga spomnil na morskega psa. Vsekakor je izražal opazno agresivnost. S strani je bil lancer vseeno precej običajna limuzina, nič kaj oblih linij. Kljub temu, da je zadek doživel celo primerjave z alfama 156 ali 159, je bil testni lancer nesporno atraktiven in zelo fotogeničen avtomobil. Seveda je vizualno prednjačil prednji del, še posebej zato, kjer so gumb za odpiranje prtljažnika namestili tako neposrečeno, kot bi ga na slepo s fračo ustrelili v zadek.
Notranjost
Zunanja športnost lancerja se je nadaljevala tudi v notranjosti. Tam je bilo opaziti delovno okolje, ki je znano že iz outlanderja, a kljub temu dovolj športno za ta model. Črnino usnja in trde plastike so poživili primerno razporejeni dodatki v barvi aluminija. Kljub temu si drznem trditi, da je daleč najlepši del notranjosti predel okoli volana – torej obroč in lepi merilniki. Na osrednji konzoli ljubitelje tehnike pritegne velik osrednji ekran na dotik, ki kar nekako izstopa iz športno purističnega okolja. Glede na same dokaj ravne in prečiščene poteze se zdi nekoliko neusklajena zaokrožena okolica komand ventilacije. Poleg manjše količine trde plastike pa si bi zaželel še bolj natančno izdelavo. A o čričkih na srečo ni bilo sledu.
Prostornost
Ob zavedanju, da je lancer limuzina kompaktnega razreda, torej razreda, ki mu pripada tudi volkswagen jetta in limuzinske izvedbe avtomobilov, kot so megane, focus in astra, je kljub navidezno precejšnji zunanji velikosti pač za pričakovati prostornost tega razreda. In pri tem lancer ne razočara. Prostora je nadpovprečno veliko za štiri odrasle osebe. Res pa je, da bi od tako športnega videza pričakovali več oprijema prednjih sedežev, kar še posebej pride do izraza pri gladkem usnjenem oblazinjenju. Zadnja klop je oblikovana tako, da sedenja na izbuljeni sredini odrasli ne bodo veseli, a za bolj ozke ali mlajše osebke bo povsem v redu.
Nova generacija Mitsubishijevega lancerja je končno tudi navadnim uporabnikom prinesla nekaj tiste športnosti, ki so jo ljubitelji občudovali na EVO-tih. Tako je testni lancer 2,0 DID, s svojo vpadljivo karmin-rdečo barvo, res lepimi 18-palčnimi platišči in športnimi obrobami odbijačev ter pragov, deloval kot kakšen diskreten cestni dirkalnik. Njegov zašiljen nos, ki je v ptičjem pogledu prisekan na straneh, od strani pa celo nekoliko previsno zaključen, je marsikoga spomnil na morskega psa. Vsekakor je izražal opazno agresivnost. S strani je bil lancer vseeno precej običajna limuzina, nič kaj oblih linij. Kljub temu, da je zadek doživel celo primerjave z alfama 156 ali 159, je bil testni lancer nesporno atraktiven in zelo fotogeničen avtomobil. Seveda je vizualno prednjačil prednji del, še posebej zato, kjer so gumb za odpiranje prtljažnika namestili tako neposrečeno, kot bi ga na slepo s fračo ustrelili v zadek.
Notranjost
Zunanja športnost lancerja se je nadaljevala tudi v notranjosti. Tam je bilo opaziti delovno okolje, ki je znano že iz outlanderja, a kljub temu dovolj športno za ta model. Črnino usnja in trde plastike so poživili primerno razporejeni dodatki v barvi aluminija. Kljub temu si drznem trditi, da je daleč najlepši del notranjosti predel okoli volana – torej obroč in lepi merilniki. Na osrednji konzoli ljubitelje tehnike pritegne velik osrednji ekran na dotik, ki kar nekako izstopa iz športno purističnega okolja. Glede na same dokaj ravne in prečiščene poteze se zdi nekoliko neusklajena zaokrožena okolica komand ventilacije. Poleg manjše količine trde plastike pa si bi zaželel še bolj natančno izdelavo. A o čričkih na srečo ni bilo sledu.
Prostornost
Ob zavedanju, da je lancer limuzina kompaktnega razreda, torej razreda, ki mu pripada tudi volkswagen jetta in limuzinske izvedbe avtomobilov, kot so megane, focus in astra, je kljub navidezno precejšnji zunanji velikosti pač za pričakovati prostornost tega razreda. In pri tem lancer ne razočara. Prostora je nadpovprečno veliko za štiri odrasle osebe. Res pa je, da bi od tako športnega videza pričakovali več oprijema prednjih sedežev, kar še posebej pride do izraza pri gladkem usnjenem oblazinjenju. Zadnja klop je oblikovana tako, da sedenja na izbuljeni sredini odrasli ne bodo veseli, a za bolj ozke ali mlajše osebke bo povsem v redu.
Prtljažnik
Prtljažni prostor v lancerju meri 400 litrov, pri čemer ga okrne ogromen subwoofer, ki sodi k zmogljivem ozvočenju. Poleg že omenjenega neposrečenega gumba za odpiranje prtljažnika, je njegova daleč najslabša stran izredno trdo zapiranje, ki je v testnem primeru zahtevalo res veliko silo. Sama notranjost žal nima predalčkov in pritrditvenih objemk za mrežo, ima pa nekaj vidnih kovinskih delov, ki bi jih lahko skrili. Oblika sten prtljažnika ni ravna temveč razgibana, da bi dosegla čim večji volumen. Odlagališča v notranjosti so povprečna, le predal pred sovoznikom izstopa v negativno smer, saj ne premore osvetlitve.
Ergonomija
Gledano z vidika uporabe je lancer v osnovi nezahteven avtomobil. Kljub le višinski nastavitvi volana je položaj voznika dober. Sam volanski obroč premore precej tipk, ki omogočajo, da voznik z njimi ureja nastavitve tempomata, audio sistema in telefona. Osrednji barvni ekran na dotik upravlja malo morje funkcij – od navigacije, pa do nadpovprečno zmogljivega audio sistema Rockford – Fostgate, ki premore tudi 30 gigabajtni trdi disk. No, kakorkoli vidno in zvočno impresivno deluje ta multimedija, si boste za preučitev vseh njenih zmožnosti morali vzeti kar nekaj časa – saj so navodila za uporabo nekako tako debela, kot večinoma za cel avtomobil. Med nekoliko nerodne ergonomske rešitve bi prištel gumb ob merilnikih, s katerim upravljamo potovalni računalnik. Vsekakor bi bila boljša namestitev v obvolanski ročici ali kar na volanu. Osrednji naslon za roke je pomaknjen precej nazaj in zgolj pogojno uporaben. Da lancer ni ravno ženski avtomobil, pričajo senčniki, saj je le na desnem vgrajeno ogledalce, pa še to ni osvetljeno.
Prtljažni prostor v lancerju meri 400 litrov, pri čemer ga okrne ogromen subwoofer, ki sodi k zmogljivem ozvočenju. Poleg že omenjenega neposrečenega gumba za odpiranje prtljažnika, je njegova daleč najslabša stran izredno trdo zapiranje, ki je v testnem primeru zahtevalo res veliko silo. Sama notranjost žal nima predalčkov in pritrditvenih objemk za mrežo, ima pa nekaj vidnih kovinskih delov, ki bi jih lahko skrili. Oblika sten prtljažnika ni ravna temveč razgibana, da bi dosegla čim večji volumen. Odlagališča v notranjosti so povprečna, le predal pred sovoznikom izstopa v negativno smer, saj ne premore osvetlitve.
Ergonomija
Gledano z vidika uporabe je lancer v osnovi nezahteven avtomobil. Kljub le višinski nastavitvi volana je položaj voznika dober. Sam volanski obroč premore precej tipk, ki omogočajo, da voznik z njimi ureja nastavitve tempomata, audio sistema in telefona. Osrednji barvni ekran na dotik upravlja malo morje funkcij – od navigacije, pa do nadpovprečno zmogljivega audio sistema Rockford – Fostgate, ki premore tudi 30 gigabajtni trdi disk. No, kakorkoli vidno in zvočno impresivno deluje ta multimedija, si boste za preučitev vseh njenih zmožnosti morali vzeti kar nekaj časa – saj so navodila za uporabo nekako tako debela, kot večinoma za cel avtomobil. Med nekoliko nerodne ergonomske rešitve bi prištel gumb ob merilnikih, s katerim upravljamo potovalni računalnik. Vsekakor bi bila boljša namestitev v obvolanski ročici ali kar na volanu. Osrednji naslon za roke je pomaknjen precej nazaj in zgolj pogojno uporaben. Da lancer ni ravno ženski avtomobil, pričajo senčniki, saj je le na desnem vgrajeno ogledalce, pa še to ni osvetljeno.
Mehanika in zmogljivosti
Zvok izpod motornega pokrova testnega mitsubishi lancerja 2,0 DID je deloval precej znano. V njem je namreč klopotal 2-litrski TDI, ki je iz volkswagnov, seatov, audijev in škod prinesel vse znane lastnosti tudi k mitsubishiju. 140 KM in 310 Nm največjega navora ne priredi nobenega presenečenja. Kljub drugi embalaži in imenu, je tudi v tem primeru TDI robat in glasen. Ko premaga luknjo v najnižjih vrtljajih, se veselo odzove, prilepi potnike na sedež in kolesa se zavrtijo v prazno. S tem daje občutek temperamentnega stroja, a pohval za kultiviranost si ne prisluži. Najvišja hitrost znaša 207 km/h, pospešek do 100 km/h pa 9,6 sekunde. K motorju je pripet 6-stopenjski ročni menjalnik, ki se lepo pretika in pripomore k ugodno nizki porabi ter dobrim zmogljivostim. V različnih okoliščinah so povprečne porabe segale od 6,1 pa do 8,8 litra. Testno povprečje se je ustavilo na ugodnih 7,4 litra.
Vožnja
Ko bi zagledali agresivno oblikovanega lancerja, ki sloni na 18-palčnih kolesih, si bi verjetno predstavljali trd športni avtomobil. No, v resnici lancer ni neudoben, razen preko izrazitih robov. Prej bi rekel, da bi lahko bil trši skozi ovinke. Sicer je njegova lega na cesti zanesljiva, v ovinkih sileča preko nosu, z odvzemanjem plina pa lepo oddrsi zadek, kar naredi vožnjo bolj zabavno in hitro. Krmilni mehanizem sicer nima najmanjšega števila zavrtljajev od ene do druge točke, a občutek na volanu je vseeno dober. Med dobrimi stranmi velja omeniti ugodno mali rajdni krog in zelo dobre biksenonske žaromete.
Zaključek
Mitsubishijev lancer je torej avtomobil, katerega ime ima v avtošportu svojo veljavo. Nova generacija je končno priskrbela primerno agresiven videz tudi za tiste, ki ne segajo ravno po EVO izvedbah. Kljub navidezni športnosti ostaja udoben, prostoren, družinsko zmogljiv in tudi varčen. Kar se tiče kultiviranosti, predvidevam, da bo novi dizel, ki bo Mitsubishijev lastni proizvod, prinesel lepše vedenje. Nekaj več pozornosti pri detajlih in izdelavi bi prispevalo k občutku kakovosti, kakršno bi pričakovali glede na vpadljiv videz in zelo bogato opremo. Ta je namreč sodila v vrh ponudbe lancerjev in ji praktično ni več kaj dodati. To je seveda tudi opravičevalo ceno 27.440€, kar je skoraj 9000€ več od osnovnega modela.
Zvok izpod motornega pokrova testnega mitsubishi lancerja 2,0 DID je deloval precej znano. V njem je namreč klopotal 2-litrski TDI, ki je iz volkswagnov, seatov, audijev in škod prinesel vse znane lastnosti tudi k mitsubishiju. 140 KM in 310 Nm največjega navora ne priredi nobenega presenečenja. Kljub drugi embalaži in imenu, je tudi v tem primeru TDI robat in glasen. Ko premaga luknjo v najnižjih vrtljajih, se veselo odzove, prilepi potnike na sedež in kolesa se zavrtijo v prazno. S tem daje občutek temperamentnega stroja, a pohval za kultiviranost si ne prisluži. Najvišja hitrost znaša 207 km/h, pospešek do 100 km/h pa 9,6 sekunde. K motorju je pripet 6-stopenjski ročni menjalnik, ki se lepo pretika in pripomore k ugodno nizki porabi ter dobrim zmogljivostim. V različnih okoliščinah so povprečne porabe segale od 6,1 pa do 8,8 litra. Testno povprečje se je ustavilo na ugodnih 7,4 litra.
Vožnja
Ko bi zagledali agresivno oblikovanega lancerja, ki sloni na 18-palčnih kolesih, si bi verjetno predstavljali trd športni avtomobil. No, v resnici lancer ni neudoben, razen preko izrazitih robov. Prej bi rekel, da bi lahko bil trši skozi ovinke. Sicer je njegova lega na cesti zanesljiva, v ovinkih sileča preko nosu, z odvzemanjem plina pa lepo oddrsi zadek, kar naredi vožnjo bolj zabavno in hitro. Krmilni mehanizem sicer nima najmanjšega števila zavrtljajev od ene do druge točke, a občutek na volanu je vseeno dober. Med dobrimi stranmi velja omeniti ugodno mali rajdni krog in zelo dobre biksenonske žaromete.
Zaključek
Mitsubishijev lancer je torej avtomobil, katerega ime ima v avtošportu svojo veljavo. Nova generacija je končno priskrbela primerno agresiven videz tudi za tiste, ki ne segajo ravno po EVO izvedbah. Kljub navidezni športnosti ostaja udoben, prostoren, družinsko zmogljiv in tudi varčen. Kar se tiče kultiviranosti, predvidevam, da bo novi dizel, ki bo Mitsubishijev lastni proizvod, prinesel lepše vedenje. Nekaj več pozornosti pri detajlih in izdelavi bi prispevalo k občutku kakovosti, kakršno bi pričakovali glede na vpadljiv videz in zelo bogato opremo. Ta je namreč sodila v vrh ponudbe lancerjev in ji praktično ni več kaj dodati. To je seveda tudi opravičevalo ceno 27.440€, kar je skoraj 9000€ več od osnovnega modela.