Honda insight 1,3i elegance

Nedelja, 07 Marec 2010

Honda se v zadnjem obdobju spreminja iz znamke, ki je bila sinonim za japonsko športnost, v znamko, ki izrazito poudarja svojo skrb za okolje. O tem pričajo trenutno trije hibridi – civic, insight in pred kratkim predstavljen CR-Z. Medtem, ko smo civica hibrida preizkusili pred letom in pol, je bil tokrat na vrsti novi insight v najbolje opremljeni izvedbi.


Zunanjost

Prvega insighta je Honda predstavila že leta 1999 in ob njegovi nenavadni obliki presenetila tudi z izjemno ugodno porabo in nizkimi emisijami. A avtomobil je bil majhen, nenavadno oblikovan in drag. Njegov naslednik je vse te hibe popravil. Navzven je še vedno poseben in tipično oblikovan za hibrida, saj s svojo klinasto karoserijo hitro spomni na konkurenčnega Toyotinega priusa. A podrobnejši pogled odkrije na njem očitne poteze ekološkega FCX clarity, civica in prvega insighta. Kakorkoli že, 4,4 metra dolga in 1,42 metra visoka karoserija je bila v črni barvi videti precej drugačna od navadnih kombilimuzin primerljive velikosti.


Notranjost

Uporabnike je notranjost presenetila s futurističnim oblikovanjem voznikovega delovnega okolja, rahlo razočarala s trdoto vgrajenih plastik in ponovno popravila mnenje z natančno izdelavo. Ta se je poznala tudi pri kompaktnem zapiranju vseh petih vrat, ki so na široko odpirala dostop v svetel potniški prostor. Žal spodnji del armaturne plošče ni sledil futurizmu zgornjega, ampak je bil videti povsem konvencionalen in predvsem praktično oblikovan – zapolnjen z odlagališči. Povsem izven konteksta se je zdel tudi konzervativen ključ, ki je sodil vsaj desetletje nazaj. Specifična oblika zadka okrne preglednost. Steklo je s prečko, ki zakriva pogled nazaj, predeljeno na zgornji in spodnji del. Čeprav se maže predvsem spodnji, je brisalec nameščen na zgornjem – očitno za nemoten pogled v zrak. Bolje je s pogledom naprej, skozi veliko vetrobransko steklo.


Prostornost

Hondin insight si nadvse želi biti prijazen do okolja, a pri tem ne sme pozabiti na voznika in potnike. Sedeži v njem dobro poskrbijo za udobje, slabše pa za bočni oprijem. Pomanjkanje slednjega bi jim, zaradi umirjenega značaja vozila, lahko celo oprostili. Svetle barve povzročijo občutek povečanja prostora, a klinasta oblika karoserije, s streho, ki se spušča proti zadku, ne omogoča čudežev. Dejansko je prostora za povprečno rasle spredaj povsem dovolj, višjerasli vozniki pa bodo negodovali nad kratkim vzdolžnim pomikom sedeža. Ob sedenju zadaj višinsko rezervo nad glavami okrne linija strehe ki nad zadnjimi sedeži že opazno zniža strop.


Prtljažnik

Prijaznost do potnikov se izkazuje z zadostno količino manjših odlagališč, ki so razporejena po notranjosti in povzročijo tudi manj eleganten videz prostora pred prestavno ročico. Predali v vratih so majhni, predal pred sovoznikom pa deluje kar preveč poceni. Tudi pod prednjim sredinskim naslonom za roke ni ravno ogromno prostora, zadnji pa ima vdelani dve vdolbini za pijačo. Svetlo oblazinjenje se nadaljuje tudi v prtljažniku, ki je lepo obdelan in očitno vesel predvsem čistih tovorov. 408-litrov prostornine je mersko za tovrstni avtomobil lep rezultat. Poleg tega je dimenzije prtljažnika enostavno raztegniti v kabino s podiranjem naslonov zadnje klopi. Pri čemer se ohrani ravno dno.


Ergonomija

Drugačna od večine avtomobilov, a hkrati vsaj malo podobna civicu, je notranja ureditev, s katero se spopade voznik. Za volanom se je nahajal merilnik vrtljajev, ob njem indikator delovanja pogonskega sklopa in merilnik goriva. Pod vetrobranskim steklom je pogled na cesto prestregel digitalni merilnik hitrosti, katerega ozadje je barvo spreminjalo odvisno od ekološkosti vožnje. Honda je očitno sklenila, da bo vzgajala voznike. Zato so dodali še prikaz porabe po časovnih intervalih ter točkovanje, ki je ob okolju prijazni vožnji vozniku izrisovala drevesca, ter mu na koncu, če je bil dlje časa priden, podarila celo virtualni pokal. Ob neprimerni vožnji pa so drevescem pričeli odpadati listi. Sicer je uporaba insighta, ob njegovi nenavadnosti, precej enostavna, le nenavadna namestitev stikal klime povzroči, da je desna roka na volanu napoti pogledu na zaslonček temperature.


Mehanika in zmogljivosti

Bistvo vozila, kot je Insight, predstavlja hibridni pogonski sklop. V primeru honde je ta sestavljen iz sodobno grajenega 1,3-litrskega bencinskega motorja, ki pridela 88 KM in 121 Nm navora, ter dodanega elektromotorja s 14 KM in 78 Nm navora. Sam elektromotor je očitno prešibek, da bi omogočil električna speljevanja, baterija, ki mu je namenjena pa ima majhno kapaciteto, a s tem vsaj ugodno ceno. Po logiki oznake IMA, ki pomeni – integrirana motorna asistenca, elektromotor pomaga bencinskem motorju pri pospeševanjih in v redkih primerih, pri konstantni hitrosti in ob polni bateriji, omogoča tudi vožnjo zgolj na elektriko. To lahko opazite le na prikazu delovanja pogona, saj bencinski motor ne preneha z delovanjem, prekine se le njegov vbrizg, ženejo pa ga vrteča se kolesa. Hibridna kombinacija naj bi omogočala najvišjo hitrost 182 km/h ter pospešek do 100 km/h v 12,5 sekunde. V povezavi z brezstopenjskim samodejnim menjalnikom so pospeševanja res mirna in zvezna, ostre zahteve voznika pa povzročijo glasnost ob vztrajanju motorja v visokih vrtljajih. Menjalnik omogoča navaden način, športen način in ročno prestavljanje z ročicama za volanom. Pri slednjem se še najbolje izkoristijo zmogljivosti vozila, ki pa v nobenem primeru niso športne. Levo od volana je nameščen celo gumbek ECO, ki vključi varčnejši način delovanja motorja ter okrne motorne zmogljivosti. Kombinacija se predvsem lepo obnese v tihi in varčni vožnji znotraj mestnega in primestnega prometa, kjer motor samodejno ugaša ob stanju na semaforjih, medtem, ko na avtocesti hrup in poraba krepko narasteta, sploh, če presegate hitrosti okoli 120 km/h. Končna ugotovitev, ki zanima večino kupcev, je poraba. Ta je ob najbolj nežnih relacijskih vožnjah znašala 4,4 litra, na avtocesti, pod omejitvami, 5,9, v mestu malenkost nad 6, ob hitri vožnji celo deciliter preko 9, a na koncu testa, v povprečju 6,9.


Vožnja

Ugodna lastnost Hondinega insighta, zaradi vgrajenega samodejnega menjalnika, je tudi enostavnost vožnje, predvsem v mestni rabi. Dobrih 1200 kilogramov prazne mase se kompaktno zapelje preko lukenj, med ovinki pa daje občutek lahkotnosti in ob dovolj neposrednem volanu tudi dobre vodljivosti. Za tovrstna ekološkop naravnana vozila, je stabilnost pri hitroi vožnji zelo dobra, ampak vseeno se je potrebo zavedati, da insight ne cilja na enake voznike kot civic.


Zaključek

Potnike razveseli založenost opreme v najboljšem paketu Elegance, ki poleg elektrifikacije vseh potrebnih pomikov obsega celoten nabor varnostnih elementov, senzorje za dež, ksenonske luči, tempomat, samodejno klimo in radio s CD/mp3 predvajalnikom. Medtem, ko je osnovni insight na voljo za zelo ugodnih 16.790 €, je najbolj bogato založen model, skupaj s kovinsko barvo in ob odštetih 1200 € Hondine subvencije stal 20.340 €. To pa je cenovno najbolj ugoden vstop v svet okolju prijaznih hibridov, ki zaradi nizkih emisij dosegajo tudi ugodne stopnje obdavčitve.