V časih, ko se vedno bolj zavedamo, da je skrb za okolje, v želji po ohranitvi zelenega planeta, nujna, je v avtomobilski industriji ekologija glavni marketinški adut. Ni je znamke, ki ne bi poudarjala, kako zelo eko je. Koliko je v tem reklamiranju resnice, pa je druga stvar. Trendi usmerjajo k vozilom, ki ne bodo več uporabljala fosilnih goriv. A po drugi strani na poti do tja vse kaže na vmesno stopnjo, ki kombinira navaden motor s pomožnim motorjem – večinoma električnim. Tovrstnim pogonskim sklopom pravimo hibridi. In če pogledamo prototipe na avtomobilskih salonih, ti svojo okoljsko prijaznost večinoma oznanjajo ravno s tovrstnimi rešitvami. V serijski uporabi na naših tleh sta zaenkrat le dva hibrida, prvega, toyoto prius, smo že preizkusili, tokrat pa je na vrsto prišel Hondin civic hybrid.
Zunanjost
Honda civic hybrid je narejena na osnovi limuzinske izvedbe, ki je optično precej manj futuristična od kombilimuzine in vsaj z vidika oblike ne oznanja kakšne posebne naprednosti. Še vedno ne gre za klasično limuzino, saj je vetrobransko steklo pomaknjeno precej naprej in imajo zato bočna stekla na sprednjem delu dodano še značilno enoprostorsko trikotno okence. Prednje luči na limuzini so veliko manj zanimive kot na kombilimuzini, tiste na zadku pa, s svojo športno grafiko, lepe predvsem ponoči. V primeru hibrida gre le za manjše optične spremembe napram navadnim izvedbam – nekoliko drugačen je prednji odbijač, na prtljažni pokrov je dodan majhen spojler, dno avtomobila je ravno, lita platišča pa aerodinamično oblikovana, a hkrati strašansko dolgočasna in nič kaj lepa. Za atraktivnost avtomobila, ki je v sebi skrival posebno srce, so poskrbeli na drugačen način. Zastopnik je na teste ponudil vozilo, ki je v celoti oblečeno v nalepko z videzom našega planeta. Lahko bi rekli, da so preko karoserije ovili plašč naše zemlje. Čeprav je bil od spodaj testni avtomobil rdeč, pa je s svojim zeleno-modrim pokrivalom in motno črnim zadkom izrazito privlačil poglede.
Notranjost
Ko vstopimo v notranjost se razlika v primerjavi z navadno limuzino konča. Pridemo namreč v povsem navadno okolje in praktično edine razlike so vidne na prestavni ročici in merilnikih. Čeprav je notranjost simpatično oblikovana, sodobna in na sedežih mehko oblazinjena, pa je barvno precej bolj dolgočasna kot pisana zunanjost. Istočasno pa je tudi manj futuristična kot pri kombilimuzinskem modelu, čeprav ima tudi tokrat dvonadstropno armaturno ploščo, ki del podatkov izpisuje tik za volanom, hitrost pa z veliko digitalno številko pred vetrobranskim steklom.
Prostornost
Pohvalna stran limuzinskega civica, in s tem tudi testne hibridne izvedbe, je njegova prostornost. Preko 4,5 metra dolgi avtomobil na videz deluje dokaj skromnih dimenzij, a 2,7 metra medosne razdalje ni slab podatek. Zelo udobno in dobro se sedi tako na prednjih kot zadnjih sedežih. Prostora za kolena je zadaj več kot pri kakšnem večjem »premium« modelu. Res pa je, da v primeru limuzine odpade zanimiva rešitev dvostranskega zlaganja zadnje klopi, s kakršno postreže kombilimuzinska izvedba, ki omogoča, da se tudi pred zadnjo klop naloži tovor.
Prtljažnik
No, ko govorimo o hibridu, kar sem omenil že prej, pomeni, da ima ta vgrajena dva pogonska sklopa. In ker ima civic hibrid poleg bencinskega vgrajen elektromotor, ta seveda rabi baterije. Ker niso odškrnili prostornosti potniškega prostora, je bilo zanje potrebno žrtvovati prtljažnik. Nekoliko nenavadno se sliši, a namestili so jih v fiksna indebela naslonjala zadnjih sedežev. Prtljažni prostor tako v osnovi meri le še 350 litrov in ga žal ni možno povečevati. Kot njegovo slabo lastnost bi omenil še odsotnost notranjega oprijemala za zapiranje pokrova. Medtem ko ekološka naravnanost vozila odškrne praktičnost prtljažnika, pa se ne pozna pri odlagališčih v notranjosti, ki jih je kar precej in so lepo razporejena tudi za zadaj sedeče potnike.
Ergonomija
Civic hibrid se do voznika nič kaj ne razlikuje od navadnih bencinskih ali dizelskih različic. Kot sem omenil, je videz notranjosti praktično nespremenjen in s tem povsem enako tudi upravljanje in počutje. Na udobnih, mehko oblazinjenih sedežih se je moč prepeljati kar lepo število kilometrov, ne, da bi bili utrujeni, čeprav je prednost hibridov predvsem pri rabi na kratke razdalje. Položaj voznika za volanskim obročem in sama oblika slednjega sta odlična. Digitalni merilnik hitrosti je nameščen tik pred vetrobranskim steklom in dobro viden potnikom. Takoj za volanskim obročem pa se nahajam erilnik vrtljajev in ob njem še dve dodatni shemi, ki prikazujeta polnost 158 voltne baterije in delovanje elektromotorja – torej, ali ta pomaga bencinskem motorju ali se polni. Volanski obroč ima enako kot v drugih civicih nameščena simpatična stikala za upravljanje tempomata in audio sistema. Slednji ponovno postreže z nadpovprečno prijetnim zvokom. Nekoliko nenavadna rešitev pa je, da hkrati ni možen izpis temperature hladilne tekočine in trenutne porabe.
Mehanika in zmogljivosti
Testni civic hibrid je poleg živobarvne polepljenosti izstopal tudi zaradi napisa hibrid na boku, ki je bil del nalepke in napisa na zadku, ki je že serijsko označeval izvedbo vozila. Dejansko gre v tem primeru za podoben pogonski sklop, kot ga je imela že prejšnja generacija hibridnega civica, a seveda je čas prinesel njegovo znatno prenovo. 1,3-litreskem bencinskem motorju s 85 KM in 123 Nm navora pomaga med motor in menjalnik vgrajeni elektromotor z največjo močjo 15 kW oziroma 20 KM in konstantnim navorom 103 Nm. Novost na bencinskem motorju je nov sistem krmiljenja ventilov i-VTEC in izboljšane zmogljivosti. Elektromotor je močnejši od predhodnika, zmoglvejše pa so tudi 158-voltne baterije. Pogled na motor razkrije oznako IMA, kar pomeni »integrated motor assist«, oziroma integrirana pomoč motorju. Elektromotor v hibridnem civicu je namreč predvsem to. Bencinskem motorju pomaga do boljših zmogljivosti oziroma še raje – do nižje porabe. Tovarna navaja najvišjo hitroat 185 km/h in pospešek do 100 km/h v 12,1 sekunde. Motor je povezan z brezstopenjskim menjalnikom, ki omogoča zelo lahkotno vožnjo in zvezna pospeševanja. No, kako pa vse skupaj v praksi deluje? Civic hibrid je večinoma namenjen mestni ali primestni vožnji, tam pride najbolje do izraza in v tem primeru je prihranek pri porabi in seveda izpustu emisij tudi občuten. V vsakodnevni uporabi na daljših relacijah pa se za primernejšega in predvsem občutno zmogljivejšega izkaže dizel. Pri izrazito umirjeni vožnji je civic hibrid lahko prijetno tih in varčen avto. Čeprav obljubljenih povprečnih 4,6 litra porabe verjetno ne bo dosegel nihče, je najbolj lagoden ciklus prinesel porabo 5,8 litra. V primeru, da ste željni hitre vožnje vam je na voljp še položaj prestavne ročice S, ki pomeni,da bo menjalnik motor že v osnovi držal v višjih obratih. A dvomim, da boste pri tem preveč uživali, saj to prinese nenehno »dretje« motorja, katerega zvok spominja na precej sterilno narpravo in nič kaj na znani lepi zvok Hondinih športnih štirivaljnikov. Kot tretja opcija je na voljo še položaj L, ki je primeren predvsem za vožnjo po klancih navzgor ali navzdol, saj ponovno pomeni višje vrtljaje. No, če boste precej časa preživeli na avtocesti ali pri dinamični vožnji, potem ne boste uresničili namena hibrida in se vam bo poraba povzpela tudi preko 8,5 litra. Pri tem pa je še vedno hibridni civic prej umirjen kot pa zmogljiv avtomobil. Če pa se boste večinoma vozili po mestu, pa bo pogonski sklop prijetno tih, pri zelo nizkih hitrostih in polni bateriji bo celo kratkotrajno izklopil vbrizg v bencinski motor, na vsakem semaforju pa boste s pohojeno stopalko zavore bencinski motor tudi ugasnili. Pri tem bom omenil, da je ta stopalka nenavadno trda in da ni najbolj simpatično, da je ugašanje motorja s sistemom start – stop pogojeno, da je menjalnik v položaju D in da tiščite stopalko zavore. V položaju N, S ali L se namreč motor ne izklopi. No, celoten seštevek pogonskega sklopa pa vendarle prinese prednosti in predvsem okoljsko prijaznost, ki je danes glavni trend avtomobilske industrije. A žal 7,1 litra povprečne porabe, večinoma zelo umirjenega testa, ne izpolni obljube.
Vožnja
Vožnja s hibridnim civicom je na večini podlag prijetna, mehka in nadpovprečno udobna. Pnevmatike z visokim profilom prinesejo dobro požiranje lukenj, a hkrati večje nagibanje skozi ovinke. Kljub temu tudi na vijugasti cesti hibridni civic ostaja lahkotno vodljiv, zanesljiv in stabilen, čeprav od tovrstnega avta nihče ne pričakuje divjanja. K ekološki naravnanosti torej prispeva lagodnost in udobnost vožnje, za živahnejše ovinkanje pa še vedno ostane nekaj Hondinega značaja, prezrcaljenega iz drugih civicov.
Zaključek
Honda civic hibrid je torej eden redkih serijskih hibridov in pri tem samo eden izmed dveh, ki so naprodaj v Sloveniji. Z njim Honda jasno oznanja svojo ekološko naravnanost in tehnično naprednost, ki ima še velik potencial v prihodnosti. Že s tem, da so izdelali serijsko hibridno vozilo, ga opremili z najbogatejšim paketom opreme in ga ponudili za ceno 22.000 evrov, kar ne odstopa drastično od primerljivo zmogljive bencinske izvedbe, so naredili nekaj za okolje. Če nič drugega so pokazali pogum in ekologiji naredili reklamo. Verjamem, da bo naslednja generacija še boljša, a v primeru te, priporočam nakup predvsem pri mestni ali izrazito obmestni rabi.
Honda civic hybrid je narejena na osnovi limuzinske izvedbe, ki je optično precej manj futuristična od kombilimuzine in vsaj z vidika oblike ne oznanja kakšne posebne naprednosti. Še vedno ne gre za klasično limuzino, saj je vetrobransko steklo pomaknjeno precej naprej in imajo zato bočna stekla na sprednjem delu dodano še značilno enoprostorsko trikotno okence. Prednje luči na limuzini so veliko manj zanimive kot na kombilimuzini, tiste na zadku pa, s svojo športno grafiko, lepe predvsem ponoči. V primeru hibrida gre le za manjše optične spremembe napram navadnim izvedbam – nekoliko drugačen je prednji odbijač, na prtljažni pokrov je dodan majhen spojler, dno avtomobila je ravno, lita platišča pa aerodinamično oblikovana, a hkrati strašansko dolgočasna in nič kaj lepa. Za atraktivnost avtomobila, ki je v sebi skrival posebno srce, so poskrbeli na drugačen način. Zastopnik je na teste ponudil vozilo, ki je v celoti oblečeno v nalepko z videzom našega planeta. Lahko bi rekli, da so preko karoserije ovili plašč naše zemlje. Čeprav je bil od spodaj testni avtomobil rdeč, pa je s svojim zeleno-modrim pokrivalom in motno črnim zadkom izrazito privlačil poglede.Notranjost
Ko vstopimo v notranjost se razlika v primerjavi z navadno limuzino konča. Pridemo namreč v povsem navadno okolje in praktično edine razlike so vidne na prestavni ročici in merilnikih. Čeprav je notranjost simpatično oblikovana, sodobna in na sedežih mehko oblazinjena, pa je barvno precej bolj dolgočasna kot pisana zunanjost. Istočasno pa je tudi manj futuristična kot pri kombilimuzinskem modelu, čeprav ima tudi tokrat dvonadstropno armaturno ploščo, ki del podatkov izpisuje tik za volanom, hitrost pa z veliko digitalno številko pred vetrobranskim steklom.Prostornost
Pohvalna stran limuzinskega civica, in s tem tudi testne hibridne izvedbe, je njegova prostornost. Preko 4,5 metra dolgi avtomobil na videz deluje dokaj skromnih dimenzij, a 2,7 metra medosne razdalje ni slab podatek. Zelo udobno in dobro se sedi tako na prednjih kot zadnjih sedežih. Prostora za kolena je zadaj več kot pri kakšnem večjem »premium« modelu. Res pa je, da v primeru limuzine odpade zanimiva rešitev dvostranskega zlaganja zadnje klopi, s kakršno postreže kombilimuzinska izvedba, ki omogoča, da se tudi pred zadnjo klop naloži tovor.
Prtljažnik
No, ko govorimo o hibridu, kar sem omenil že prej, pomeni, da ima ta vgrajena dva pogonska sklopa. In ker ima civic hibrid poleg bencinskega vgrajen elektromotor, ta seveda rabi baterije. Ker niso odškrnili prostornosti potniškega prostora, je bilo zanje potrebno žrtvovati prtljažnik. Nekoliko nenavadno se sliši, a namestili so jih v fiksna indebela naslonjala zadnjih sedežev. Prtljažni prostor tako v osnovi meri le še 350 litrov in ga žal ni možno povečevati. Kot njegovo slabo lastnost bi omenil še odsotnost notranjega oprijemala za zapiranje pokrova. Medtem ko ekološka naravnanost vozila odškrne praktičnost prtljažnika, pa se ne pozna pri odlagališčih v notranjosti, ki jih je kar precej in so lepo razporejena tudi za zadaj sedeče potnike.Ergonomija
Civic hibrid se do voznika nič kaj ne razlikuje od navadnih bencinskih ali dizelskih različic. Kot sem omenil, je videz notranjosti praktično nespremenjen in s tem povsem enako tudi upravljanje in počutje. Na udobnih, mehko oblazinjenih sedežih se je moč prepeljati kar lepo število kilometrov, ne, da bi bili utrujeni, čeprav je prednost hibridov predvsem pri rabi na kratke razdalje. Položaj voznika za volanskim obročem in sama oblika slednjega sta odlična. Digitalni merilnik hitrosti je nameščen tik pred vetrobranskim steklom in dobro viden potnikom. Takoj za volanskim obročem pa se nahajam erilnik vrtljajev in ob njem še dve dodatni shemi, ki prikazujeta polnost 158 voltne baterije in delovanje elektromotorja – torej, ali ta pomaga bencinskem motorju ali se polni. Volanski obroč ima enako kot v drugih civicih nameščena simpatična stikala za upravljanje tempomata in audio sistema. Slednji ponovno postreže z nadpovprečno prijetnim zvokom. Nekoliko nenavadna rešitev pa je, da hkrati ni možen izpis temperature hladilne tekočine in trenutne porabe.
Mehanika in zmogljivosti
Testni civic hibrid je poleg živobarvne polepljenosti izstopal tudi zaradi napisa hibrid na boku, ki je bil del nalepke in napisa na zadku, ki je že serijsko označeval izvedbo vozila. Dejansko gre v tem primeru za podoben pogonski sklop, kot ga je imela že prejšnja generacija hibridnega civica, a seveda je čas prinesel njegovo znatno prenovo. 1,3-litreskem bencinskem motorju s 85 KM in 123 Nm navora pomaga med motor in menjalnik vgrajeni elektromotor z največjo močjo 15 kW oziroma 20 KM in konstantnim navorom 103 Nm. Novost na bencinskem motorju je nov sistem krmiljenja ventilov i-VTEC in izboljšane zmogljivosti. Elektromotor je močnejši od predhodnika, zmoglvejše pa so tudi 158-voltne baterije. Pogled na motor razkrije oznako IMA, kar pomeni »integrated motor assist«, oziroma integrirana pomoč motorju. Elektromotor v hibridnem civicu je namreč predvsem to. Bencinskem motorju pomaga do boljših zmogljivosti oziroma še raje – do nižje porabe. Tovarna navaja najvišjo hitroat 185 km/h in pospešek do 100 km/h v 12,1 sekunde. Motor je povezan z brezstopenjskim menjalnikom, ki omogoča zelo lahkotno vožnjo in zvezna pospeševanja. No, kako pa vse skupaj v praksi deluje? Civic hibrid je večinoma namenjen mestni ali primestni vožnji, tam pride najbolje do izraza in v tem primeru je prihranek pri porabi in seveda izpustu emisij tudi občuten. V vsakodnevni uporabi na daljših relacijah pa se za primernejšega in predvsem občutno zmogljivejšega izkaže dizel. Pri izrazito umirjeni vožnji je civic hibrid lahko prijetno tih in varčen avto. Čeprav obljubljenih povprečnih 4,6 litra porabe verjetno ne bo dosegel nihče, je najbolj lagoden ciklus prinesel porabo 5,8 litra. V primeru, da ste željni hitre vožnje vam je na voljp še položaj prestavne ročice S, ki pomeni,da bo menjalnik motor že v osnovi držal v višjih obratih. A dvomim, da boste pri tem preveč uživali, saj to prinese nenehno »dretje« motorja, katerega zvok spominja na precej sterilno narpravo in nič kaj na znani lepi zvok Hondinih športnih štirivaljnikov. Kot tretja opcija je na voljo še položaj L, ki je primeren predvsem za vožnjo po klancih navzgor ali navzdol, saj ponovno pomeni višje vrtljaje. No, če boste precej časa preživeli na avtocesti ali pri dinamični vožnji, potem ne boste uresničili namena hibrida in se vam bo poraba povzpela tudi preko 8,5 litra. Pri tem pa je še vedno hibridni civic prej umirjen kot pa zmogljiv avtomobil. Če pa se boste večinoma vozili po mestu, pa bo pogonski sklop prijetno tih, pri zelo nizkih hitrostih in polni bateriji bo celo kratkotrajno izklopil vbrizg v bencinski motor, na vsakem semaforju pa boste s pohojeno stopalko zavore bencinski motor tudi ugasnili. Pri tem bom omenil, da je ta stopalka nenavadno trda in da ni najbolj simpatično, da je ugašanje motorja s sistemom start – stop pogojeno, da je menjalnik v položaju D in da tiščite stopalko zavore. V položaju N, S ali L se namreč motor ne izklopi. No, celoten seštevek pogonskega sklopa pa vendarle prinese prednosti in predvsem okoljsko prijaznost, ki je danes glavni trend avtomobilske industrije. A žal 7,1 litra povprečne porabe, večinoma zelo umirjenega testa, ne izpolni obljube.Vožnja
Vožnja s hibridnim civicom je na večini podlag prijetna, mehka in nadpovprečno udobna. Pnevmatike z visokim profilom prinesejo dobro požiranje lukenj, a hkrati večje nagibanje skozi ovinke. Kljub temu tudi na vijugasti cesti hibridni civic ostaja lahkotno vodljiv, zanesljiv in stabilen, čeprav od tovrstnega avta nihče ne pričakuje divjanja. K ekološki naravnanosti torej prispeva lagodnost in udobnost vožnje, za živahnejše ovinkanje pa še vedno ostane nekaj Hondinega značaja, prezrcaljenega iz drugih civicov.Zaključek
Honda civic hibrid je torej eden redkih serijskih hibridov in pri tem samo eden izmed dveh, ki so naprodaj v Sloveniji. Z njim Honda jasno oznanja svojo ekološko naravnanost in tehnično naprednost, ki ima še velik potencial v prihodnosti. Že s tem, da so izdelali serijsko hibridno vozilo, ga opremili z najbogatejšim paketom opreme in ga ponudili za ceno 22.000 evrov, kar ne odstopa drastično od primerljivo zmogljive bencinske izvedbe, so naredili nekaj za okolje. Če nič drugega so pokazali pogum in ekologiji naredili reklamo. Verjamem, da bo naslednja generacija še boljša, a v primeru te, priporočam nakup predvsem pri mestni ali izrazito obmestni rabi.
