Honda civic je eden tistih avtomobilov, ki v svojem segmentu vidno izstopa zaradi izrazitega karakterja oblike. To pa ni njen edini adut, saj gre v celoti za precej izstopajoč avtomobil. Letošnje leto je doživel manjšo prenovo, ki ga je naredila le še boljšega in je bila hkrati dovolj dober razlog, da smo petvratno različico 1,8 sport sprejeli na test.
Zunanjost
Hondin civic je nedvomno eden tistih avtomobilov, ki si zasluži dosti govora o obliki. Ta je bila že v osnovi zarisana tako uspešno, da je letošnje leto, po treh letih, potrebovala le manjšo prenovo, avtomobil pa je še vedno videti futurističen in nezamenljiv. Razlike po prenovi so minimalne – dotaknile pa so se odbijačev in luči. Klinasta karoserija, z zelo kratkim prednjim delom, kupulasto kabino in visokim, bogato zastekljenim zadkom, torej ostaja skoraj nedotaknjena. Kljub temu pa opazovalca vedno znova preseneti, saj je videti kot agresiven, dinamičen avtomobilski izstrelek iz računalniške igrice. Vse pohvale oblikovalcem!
Notranjost
Tudi v notranjosti je zaznati podobno napreden duh, saj boste težko našli kakšen del, ki se bi izrazito zgledoval po konkurenci. Prenova je zato skoraj nezaznavna, saj je prinesla predvsem boljše materiale. Ko se voznik namesti v dobro oprijemljiv sedež, si zlahka nastavi brezhiben, a dokaj visok položaj za prijetnim volanskim obročem, posutim z malo množico stikal. Ob pogledu naokoli se takoj zazna svojstvena oblikovalska filozofija.
Prostornost
Tudi za počutje potnikov je zelo dobro poskrbljeno. Sicer se velike prednje kluke odpirajo precej trdo, zadnje pa so skrite v C-stebriček in na prvi pogled nevidne, a kot odpiranja vseh štirih bočnih vrat je presenetljivo širok. Še bolj preseneti civic po vstopu v kabino. Voznik in sovoznik se morata pri tem paziti štrlečega roba armaturne plošče, a ko se potniki namestijo v udobne in dobro oprijemljive sedeže, bodo lahko le pozitivno presenečeni nad obilico prostora. Navsezadnje pa boi k dobrem počutju prispeval tudi nadpovprečno dober zvok audio sistema.
Prtljažnik
Presenetljivo je izkoriščanje prostora za prevoz večjih tovorov. Načeloma bi jih naložili v prtljažnik, ki je v primeru civica res zelo velik in s 456 litri na vrhu svojega razreda. Poleg tega je povečevanje nadvse enostavno, saj se nasloni klopi podrejo v vodoravni položaj v eni potezi. A to še ni vse. Sedala zadnje klopi je namreč moč vzdigniti ob naslone, kar ustvari velik in visok prostor med prednjimi sedeži in naslonom klopi. Res odlična, edinstvena rešitev! Za potnike in njihovo prtljago je torej v civicu zelo dobro poskrbljeno.
Ergonomija
Armaturna plošča, ki objame voznika, je daleč od vsakdanje. Zato se je treba v prvem trenutku celo nekoliko privajati razporeditvi stikal, ki so jih priročno namestili v področje blizu volanskega obroča. V oči pade lepo obarvan merilnik vrtljajev, na sredini katerega se nahaja prikazovalnik z informacijami. Tik pred vetrobranskim steklom in na poti pogleda na cesto, ostaja digitalni merilnik hitrosti. Na poti pogleda nazaj pa je nameščena vodoravna prečka preko zadnjega stekla, ki skupaj z masivnim zadnjim stebričkom precej okrne preglednost, a po drugi strani se vam bodo le redko bleščale luči zadaj vozečih.
Mehanika in zmogljivosti
Podobno kot je bil nekoč privajanja potreben videz Hondinega civica, je tudi z zagonom motorja. Prvo morate namreč zasukati ključ, potem pa pritisniti še gumb za zagon, medtem, ko motor ustavite zgolj s ključem. Pravega smisla za dvojno opravilo res ne vidim. Ampak dobro. Tudi tega se boste navadili. Potem vam ostane le še izkoriščanje tega, kar avto ponuja. V testnem primeru je imel vgrajen že znani 1,8-litrski bencinski motor, ki premore 140 KM in 174 Nm največjega navora. Kot značilni predstavnik te znamke, se zdi v spodnjih vrtljajih soliden, v srednjih prijetno zmogljiv, v visokih pa uživaško poskočen, glasen in vedno znova srečen, ko se merilnik vrtljajev približa rdečemu polju. Tovarna je zapisala najvišjo hitrost 205 km/h in pospešek do 100 km/h v 8,9 sekunde. Če že motor ljubitelje navduši s specifičnim glasom v visokih vrtljajih, utegne koga motiti precejšna glasnost pri avtocestnih hitrostih in občutljiv pedal plina. A sploh ne dvomim, da bodo vsi po vrsti navdušeni nad odličnim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki mu streže posebej oblikovana prestavna ročica, s kratkimi, hitrimi in natančnimi gibi. Če boste torej civica kupovali zaradi prostora in se vozili umirjeno, ter ubogali indikator primerne prestave, boste lahko dosegali povprečja deciliter ali dva pod sedem litrov. Kadar vas bo popadla želja po izrazito dinamični vožnji in maksimalnem izkoriščanju civicovih zmogljivosti bodo porabe prilezle tudi proti 12 litrom. Povprečje našega testa pa se je ustavilo na 8,7.
Vožnja
O vožnji civica smo že peli hvale na dveh predhodnih testih. Posajen na 18-palčna kolesa in zmogljivo podvozje, omogoča užitkarska manevriranja med ovinki, z zelo visoko postavljenimi mejami zdrsa in lahkotno obvladljivostjo avtomobila. Vodljivost in neposrednost krmilnega mehanizma sta odlični, občutek, da se na podvozje lahko zanesete pa jasno izražen. Ta dinamična nastavitev seveda potegne žrtve pri udobju, ki je precej okrnjeno na slabših podlagah in cestnih robovih, a tudi tu se da situacija izboljšati, če ne dokupite 18-palčnih koles.
Zaključek
Dokupovati pa ne rabite dosti stvari, saj je petvratna honda civic 1,8 i-VTEC sport že v osnovi zelo bogato opremljen avtomobil, ki vsebuje kompletno varnostno in tudi večino komfortne opreme. Kot takšna vas stane 21.990 €, pri čemer Honda ponuja še 3000 € subvencije, oziroma končno ceno slabih 19 tisočakov. Testno vozilo je imelo dodana še 18-palčna lita platišča (272 €/kom) in kovinsko barvo (550€). Ob odličnem videzu, prostornosti, dodelani mehaniki, bogati opremi in tudi dobrem ugledu, je cena tovrstnega civica povsem upravičena.
