Mitsubishi iMiEV – slovenska predstavitev
Nedelja, 01 Maj 2011
Čeprav znamko Mitsubishi večinoma poznamo po športnih uspehih lancerja in legendarnem terencu Pajeru, ta znamka že dolgo časa razmišlja o električni prihodnosti. Prvi električni mitsubishi je namreč nastal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Mestni električni i-MiEV pa je znanilec preusmerjanja Mitsubishijeve identitete iz športnosti in trdoživosti v okoljsko prijaznost, saj je prvi velikoserijski električni avtomobil v svetovnem merilu. V spomladanskih dneh se je ta električni malček predstavil tudi slovenskim novinarjem.
Mitsubishi i-MiEV izvira že iz leta 2003, ko so v obliki koncepta predstavili prvo napoved tega novega avtomobila. Sprva je na domači japonski trg zapeljal v navadni, bencinski izvedbi, leta 2009 pa še v električni. Lansko jesen so ga prilagodili evropskim zahtevam in ponudili v petnajstih državah stare celine. Prvi mitsubishi i-MiEV je v Sloveniji kupilo podjetje Elektro Maribor in ga uspešno registriralo že v januarju.
Karoserija oblega videza deluje kot jajčka na kolesih. Z obliko prednjih in zadnjih luči, polkrožno linijo bočnih stekel ter zaokroženim izrezom vrat vzbuja simpatije mimoidočih. Hkrati pa izzove še nemalo začudenja. Videz ne vara in fotografije niso popačene – i-MiEv v dolžino meri 3,47 metra, v širino le 1,47 in v višino kar 1,61. Kolesa ima postavljena na skrajne vogale karoserije, saj medosna razdalja znaša 2,55 metra. Mitsubishi je del svojih proizvodnih kapacitet posodil tudi koncernu PSA, zato se po evropskih cestah vozita tudi sorodna modela Peugeot iOn in Citroen C-zero. Leta 2012 bo Mitsubishi dodal še globalni električni mali avtomobil (colt?), leto kasneje pa tudi plug-in model. Do leta 2020 naj bi električna in hibridna vozila obsegala petino proizvodnje te japonske znamke, električnim modelom pa bo skupna oznaka MiEV (Mitsubishijevo inovativno električno vozilo).
Notranjost mitsubishija i-MiEV nadaljuje z okroglinami, a hkrati ne preseneti s futurizmom, saj je dokaj »normalno« oblikovana. V oči pade kvečjemu sredinska konzola, z navpično nameščenimi stikali klime (precej logično varčevanje prostora zaradi ozke karoserije), in instrumentna plošča s specifičnimi prikazovalniki. Na njej lahko, ob digitalnem prikazu hitrosti, spremljamo polnost baterije, doseg vozila in tudi pretok energije – ali vozimo potratno (rdeče polje), varčno (zeleno polje) ali pa celo polnimo baterijo (modro polje). Mitsubishi i-MiEV je registriran za štiri potnike, za zadnjimi vrati pa ponuja še 235-litrski prtljažnik, ki ga lahko s podiranjem naslonov zadnje klopi povečamo do 860 litrov.
Enako kot pri že predstavljenem peugeotu iOnu tudi mitsubishijevi zadnji kolesi poganja sinhronski elektromotor s permanentnim magnetom in močjo 49 kW (66,6 KM) med 3500-8000 vrtljaji ter največjim navorom 180 Nm med 0 in 2000 vrtljaji. To zadošča za najvišjo hitrost 130 km/h ter pospešek do 100 km/h v 15,9 sekunde. Elektromotor črpa energijo iz 230-kilogramskega, vodoodpornega in hlajenega paketa baterij, ki ga sestavlja 88 litij-ionskih celic s skupno kapaciteto 16 kWh. Baterije so pospravljene v dno vozila in kot takšne prispevajo k nižjem težišču ter so varno zaščitene za primere nesreč. Teoretično naj bi doseg z enim polnjenjem znašal do 150 kilometrov, glede na različne pogoje vožnje in vklopljene porabnike pa tudi do polovico manj. Še vedno pa 80 kilometrov dosega pokrije večino dnevnih potreb povprečnega Slovenca.
Polnjenje baterij preko domače vtičnice traja 6 ur, hitre polnilne postaje pa bodo sposobne baterije do 80 % napolniti v pol ure. Pri tem velja omeniti, da se v avtomobilu nahaja kabel za navadno polnjenje, medtem ko v primeru hitrega polnjenja poseben kabel že vsebuje samo polnilno mesto. Temu primerno sta na mitsubishiju i-MiEV tudi dve različni polnilni točki (leva in desna stran boka). Baterije pa se ne polnijo le preko vtičnic, temveč z regeneracijo zavorne energije med vožnjo – ob zaviranju oziroma popuščanju pedala za plin. Glede tega se mitsubishi i-MiEV razlikuje od svojih dveh francoskih bratov, saj njegova »prestavna ročica« ponuja še programa C in B, poleg klasično poimenovanih »P-R-N-D«. Oznaka C (comfort) pomeni zmanjšano zaviranje elektromotorja - za bolj tekočo vožnjo, oznaka B (brake) pa močnejše zaviranje z elektromotorjem (ter intenzivnejše polnjenje), kar se še posebej obnese pri vožnji navzdol.
Sam način vožnje mitsubishija i_MiEV se ne razlikuje od že opisane izkušnje s peugeotom iOnom, razen pri vklopu omenjenih dveh dodatnih voznih programov. Po zasuku ključa avtomobil s piskom in izpisom »ready« sporoči, da lahko speljemo. To se zgodi seveda povsem tiho in lahko tudi precej urno, saj je visok navor na voljo že ob speljevanju. Razveseljuje zelo majhen 9-metrski obračalni krog, poleg tišine pa je prednost električnih vozil tudi v nizkih stroških vožnje, saj naj bi ti znašali okoli 0,96 € na 100 kilometrov. Dodatni bonus pomenijo nižji stroški rednega vzdrževanja, zaradi drugačne sestave pogonskega sklopa. Tisto, kar se najbolj postavlja v ospredje, pa je vožnja brez emisij, vsaj ko govorimo o neposrednem »izpustu« med vožnjo. Sicer tudi pri proizvodnji električne energije nastaja CO2. Glede na slovensko pridobivanje električne energije (razen, če jo doma črpate iz solarnih celic) naj bi pri proizvodnji količine, ki je potrebna za kilometer vožnje, v ozračje izpustili 62 gramov C02. A te številke ne gre primerjati z deklariranimi izpusti »navadnih« motorjev, saj nam tam nihče ne posreduje podatkov, koliko CO2 nastane med črpanjem/proizvodnjo nafte niti med njenim transportom.
Glavna trenutna slabost električnih avtomobilov, kot je mitsubishi iMiEV, je visoka nakupna cena. Tudi ob upoštevanju petletne garancije za baterije in pogonski sklop ter bogate serijske opreme (6 zračnih blazin, elektrifikacijo stekel, ogledal in zaklepanja, klimatsko napravo, ogrevanje voznikovega sedeža, potovalni računalnik, 15-palčna lita platišča, meglenke in sistem za stabilizacijo vozila) je brez državnih subvencij (cca. 5000 € naj bi naša država fizičnim kupcem ponudila šele v prihodnjem letu) cena 34.990 € visoka. Dodate lahko še 500 € in vaš i-MiEV naročite v značilni rdeče-beli kombinaciji, pa boste v letu 2010 eden izmed predvidoma petih ali desetih kupcev, ki bodo to vozilo nabavili v Sloveniji. Krivec za tako visoko ceno pa ne leži v opremi ali barvi ali motorju, pač pa v visoki ceni baterij. Po predvidevanju Mitsubishija naj bi te do leta 2030 postale 7x bolj zmogljive in hkrati kar 40x cenejše kot so bile leta 2006. Nemara se nam vsaj do takrat obeta zlata doba električnih avtomobilov?
Trenutna skrb kupcev avtomobilov, ki vozijo na elektriko, je tudi pomanjkanje polnilnih mest. Vsaj tisti, ki se ne morejo zanašati na domačo vtičnico (prebivalci blokov) lahko v tem vidijo problem. A rešitev je na vidiku. Elektro Maribor bo že v maju odprl prvo javno polnilnico, kasneje pa jih napovedujejo še več. Zato so registrirali tudi novo blagovno znamko E-mobil in navsezadnje kupili prvega slovenskega i-MiEVa. Svoj lonček k prodaji elektrike bo dodal tudi Petrol, ki bo bencinske servise v bodoče preimenoval v »servisi energentov« in seveda ponudil tudi polnjenje električnih vozil. Še najbolje pa se bo godilo vsem tistim, ki živijo v hišah in elektriko pridobivajo s solarnimi paneli – lahko bi rekli, da se bodo vozili brezplačno – na račun sonca.
| Sorodne tematike: 9.5.2010: Baterija za električni avto in vplivi na okolje 27.10.2010: Okrogla miza - električni avto na slovenskih cestah 8.10.2009: Čevelj 3 - električna vozila |
Mitsubishi i-MiEV izvira že iz leta 2003, ko so v obliki koncepta predstavili prvo napoved tega novega avtomobila. Sprva je na domači japonski trg zapeljal v navadni, bencinski izvedbi, leta 2009 pa še v električni. Lansko jesen so ga prilagodili evropskim zahtevam in ponudili v petnajstih državah stare celine. Prvi mitsubishi i-MiEV je v Sloveniji kupilo podjetje Elektro Maribor in ga uspešno registriralo že v januarju.
Karoserija oblega videza deluje kot jajčka na kolesih. Z obliko prednjih in zadnjih luči, polkrožno linijo bočnih stekel ter zaokroženim izrezom vrat vzbuja simpatije mimoidočih. Hkrati pa izzove še nemalo začudenja. Videz ne vara in fotografije niso popačene – i-MiEv v dolžino meri 3,47 metra, v širino le 1,47 in v višino kar 1,61. Kolesa ima postavljena na skrajne vogale karoserije, saj medosna razdalja znaša 2,55 metra. Mitsubishi je del svojih proizvodnih kapacitet posodil tudi koncernu PSA, zato se po evropskih cestah vozita tudi sorodna modela Peugeot iOn in Citroen C-zero. Leta 2012 bo Mitsubishi dodal še globalni električni mali avtomobil (colt?), leto kasneje pa tudi plug-in model. Do leta 2020 naj bi električna in hibridna vozila obsegala petino proizvodnje te japonske znamke, električnim modelom pa bo skupna oznaka MiEV (Mitsubishijevo inovativno električno vozilo).
Notranjost mitsubishija i-MiEV nadaljuje z okroglinami, a hkrati ne preseneti s futurizmom, saj je dokaj »normalno« oblikovana. V oči pade kvečjemu sredinska konzola, z navpično nameščenimi stikali klime (precej logično varčevanje prostora zaradi ozke karoserije), in instrumentna plošča s specifičnimi prikazovalniki. Na njej lahko, ob digitalnem prikazu hitrosti, spremljamo polnost baterije, doseg vozila in tudi pretok energije – ali vozimo potratno (rdeče polje), varčno (zeleno polje) ali pa celo polnimo baterijo (modro polje). Mitsubishi i-MiEV je registriran za štiri potnike, za zadnjimi vrati pa ponuja še 235-litrski prtljažnik, ki ga lahko s podiranjem naslonov zadnje klopi povečamo do 860 litrov.
Enako kot pri že predstavljenem peugeotu iOnu tudi mitsubishijevi zadnji kolesi poganja sinhronski elektromotor s permanentnim magnetom in močjo 49 kW (66,6 KM) med 3500-8000 vrtljaji ter največjim navorom 180 Nm med 0 in 2000 vrtljaji. To zadošča za najvišjo hitrost 130 km/h ter pospešek do 100 km/h v 15,9 sekunde. Elektromotor črpa energijo iz 230-kilogramskega, vodoodpornega in hlajenega paketa baterij, ki ga sestavlja 88 litij-ionskih celic s skupno kapaciteto 16 kWh. Baterije so pospravljene v dno vozila in kot takšne prispevajo k nižjem težišču ter so varno zaščitene za primere nesreč. Teoretično naj bi doseg z enim polnjenjem znašal do 150 kilometrov, glede na različne pogoje vožnje in vklopljene porabnike pa tudi do polovico manj. Še vedno pa 80 kilometrov dosega pokrije večino dnevnih potreb povprečnega Slovenca.
Polnjenje baterij preko domače vtičnice traja 6 ur, hitre polnilne postaje pa bodo sposobne baterije do 80 % napolniti v pol ure. Pri tem velja omeniti, da se v avtomobilu nahaja kabel za navadno polnjenje, medtem ko v primeru hitrega polnjenja poseben kabel že vsebuje samo polnilno mesto. Temu primerno sta na mitsubishiju i-MiEV tudi dve različni polnilni točki (leva in desna stran boka). Baterije pa se ne polnijo le preko vtičnic, temveč z regeneracijo zavorne energije med vožnjo – ob zaviranju oziroma popuščanju pedala za plin. Glede tega se mitsubishi i-MiEV razlikuje od svojih dveh francoskih bratov, saj njegova »prestavna ročica« ponuja še programa C in B, poleg klasično poimenovanih »P-R-N-D«. Oznaka C (comfort) pomeni zmanjšano zaviranje elektromotorja - za bolj tekočo vožnjo, oznaka B (brake) pa močnejše zaviranje z elektromotorjem (ter intenzivnejše polnjenje), kar se še posebej obnese pri vožnji navzdol.
Sam način vožnje mitsubishija i_MiEV se ne razlikuje od že opisane izkušnje s peugeotom iOnom, razen pri vklopu omenjenih dveh dodatnih voznih programov. Po zasuku ključa avtomobil s piskom in izpisom »ready« sporoči, da lahko speljemo. To se zgodi seveda povsem tiho in lahko tudi precej urno, saj je visok navor na voljo že ob speljevanju. Razveseljuje zelo majhen 9-metrski obračalni krog, poleg tišine pa je prednost električnih vozil tudi v nizkih stroških vožnje, saj naj bi ti znašali okoli 0,96 € na 100 kilometrov. Dodatni bonus pomenijo nižji stroški rednega vzdrževanja, zaradi drugačne sestave pogonskega sklopa. Tisto, kar se najbolj postavlja v ospredje, pa je vožnja brez emisij, vsaj ko govorimo o neposrednem »izpustu« med vožnjo. Sicer tudi pri proizvodnji električne energije nastaja CO2. Glede na slovensko pridobivanje električne energije (razen, če jo doma črpate iz solarnih celic) naj bi pri proizvodnji količine, ki je potrebna za kilometer vožnje, v ozračje izpustili 62 gramov C02. A te številke ne gre primerjati z deklariranimi izpusti »navadnih« motorjev, saj nam tam nihče ne posreduje podatkov, koliko CO2 nastane med črpanjem/proizvodnjo nafte niti med njenim transportom.
Glavna trenutna slabost električnih avtomobilov, kot je mitsubishi iMiEV, je visoka nakupna cena. Tudi ob upoštevanju petletne garancije za baterije in pogonski sklop ter bogate serijske opreme (6 zračnih blazin, elektrifikacijo stekel, ogledal in zaklepanja, klimatsko napravo, ogrevanje voznikovega sedeža, potovalni računalnik, 15-palčna lita platišča, meglenke in sistem za stabilizacijo vozila) je brez državnih subvencij (cca. 5000 € naj bi naša država fizičnim kupcem ponudila šele v prihodnjem letu) cena 34.990 € visoka. Dodate lahko še 500 € in vaš i-MiEV naročite v značilni rdeče-beli kombinaciji, pa boste v letu 2010 eden izmed predvidoma petih ali desetih kupcev, ki bodo to vozilo nabavili v Sloveniji. Krivec za tako visoko ceno pa ne leži v opremi ali barvi ali motorju, pač pa v visoki ceni baterij. Po predvidevanju Mitsubishija naj bi te do leta 2030 postale 7x bolj zmogljive in hkrati kar 40x cenejše kot so bile leta 2006. Nemara se nam vsaj do takrat obeta zlata doba električnih avtomobilov?
Trenutna skrb kupcev avtomobilov, ki vozijo na elektriko, je tudi pomanjkanje polnilnih mest. Vsaj tisti, ki se ne morejo zanašati na domačo vtičnico (prebivalci blokov) lahko v tem vidijo problem. A rešitev je na vidiku. Elektro Maribor bo že v maju odprl prvo javno polnilnico, kasneje pa jih napovedujejo še več. Zato so registrirali tudi novo blagovno znamko E-mobil in navsezadnje kupili prvega slovenskega i-MiEVa. Svoj lonček k prodaji elektrike bo dodal tudi Petrol, ki bo bencinske servise v bodoče preimenoval v »servisi energentov« in seveda ponudil tudi polnjenje električnih vozil. Še najbolje pa se bo godilo vsem tistim, ki živijo v hišah in elektriko pridobivajo s solarnimi paneli – lahko bi rekli, da se bodo vozili brezplačno – na račun sonca.Galerija
