Chevrolet aveo 5v 1,4 16v SX Premium

Kot smo že v uvodu napovedali je tokratno testno službo opravljal chevrolet aveo. Za tiste, ki še vedno mislite, da je to neka huda ameriška mrcina, naj povem, da je še do nedavnega bil to petvratni daewoo kalos. Ampak vsaj kar se oblikovanja tiče ni treba biti razočaran. Ta avtomobilček je namreč obliko dobil pri italijanskem studiu Italdesign. Čeprav ni več najnovejši med konkurenco je vsaj oblika tisto, česar se ne rabi sramovati – zunanjost je namreč s skoraj 3,9 metra dolžine lepo skladno oblikovana in prepoznavna. Zanimivo so zarezani zadnji blatniki, najbolj nenavaden detajl pa so gotovo svetleče črte v prednjih lučeh. Chevroletov aveo je torej še vedno simpatičen avtomobilček. Če je odet v mint zeleno barvo, kakor je bil testni, pa se zdi, da cilja na mlade.

V notranjost se vstopa skozi petero vrat, ki se zapirajo precej mehko, a žal s poceni kovinskim zvokom. Prvi pogled na oblikovanje notranjosti razkrije simpatične linije, ki so predvsem sestavljene iz ponavljajočih se krogov. Armaturna plošča je precej dolga in daje skoraj vtis enoprostorca ter s tem nekakšne optične varnosti. Kljub prevladujoči trdi plastiki pa nad izdelavo v testnem primeru ni bilo pripomb.

Potnike razveseli kar dobra prostornost glede na zunanje dimenzije. Tako se v aveu lahko spodobno peljejo štiri povprečno rasle odrasle osebe, prostora pa prvo zmanjka za kolena zadaj sedečih. Še bolj v aveu presenetijo razne praktične rešitve – od žepkov na bokih sedežev do mizice na hrbtišču sovoznikovega sedeža. Tudi sicer je po notranjosti raztresenih kar nekaj odlagališč, ki pa so večinoma majhna. Žepki v vratih so preveč tanki, predal pred sovoznikom pa ni osvetljen in nima ključavnice.

Z odpiranjem nerodno nameščene kljuke na prtljažnih vratih (tesno nad okvirjem tablice), se razkrije pogled v 220 litrski prtljažni prostor, ki ga je moč s prilagajanjem zadnje klopi povečevati. Prva stopnja je seveda podiranje deljivega naslonjala sedežne klopi. Pri nadaljnjem povečevanju pa zlaganje spominja na enoprostorsko, saj se v želji po izkoriščanju maksimalne 980 – litrske prostornine zadnji sedeži zložijo za hrbtišča prednjih.

Aveovo področje ergonomije bi še lahko bilo deležno kakšne izboljšave. Sedi se precej visoko in na sedežih s kratko sedalno površino ter slabim bočnim oprijemom. A avtomobilček seveda ni športnik. Visoko sedenje prinese dobro preglednost okoli karoserije. Tudi merilniki so lepo berljivi, le osrednji prikazovalnik na vrhu armaturne plošče je ob sončnem vremenu preveč slabo zasenčen. Voznik si lahko volan nastavi po višini in tako najde uporaben sedežni položaj. Stikala vgrajenih sistemov so velika in logično pregledna, radio pa je moč upravljati preko daljinca na volanu. Če bi lahko rekli, da je v splošnem prostor v aveu dobro izkoriščen, se zazdi tudi, da bi se ponavljanju krogov lahko odrekli vsaj pri notranjih kljukah, ki so zaradi svoje oblike nekoliko manj prijazne za uporabo.

V testnega chevrolet avea je bil vgrajen že znan 1,4-litrski bencinski štirivaljnik, ki pridela 94 KM in 130 Nm navora pri 3400 vrtljajih. Po obljubah tovarne omogoča 176 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 11,1 sekunde. Moč in navor motorja sta povsem dovolj za aveove dimenzije. Poleg mirnega prostega teka zna zadovoljiti z enakomernim in v srednjem območju tudi tihim delovanjem. Priganjanje v visoke vrtljaj nima drastično boljšega učinka poleg tega pa se opazno poveča hrup v kabini. Torej nič kaj posebej ne izkazuje veselja po vrtenju v visoke vrtljaje ampak mu je bližje srednje območje. Tako podobno kot denimo sedeži in nenatančen menjalnik z dolgimi hodi tudi motor cilja na umirjene voznike. Ti bodo uspeli z lagodno vožnjo dosegati porabe malenkost nad šestimi litri, medtem ko se bodo preganjanja odražala v opaznem povečanju žeje, ki lahko pomeni tudi porabo okoli devetih litrov. Testno povprečje se je kljub prevladujoče lagodnim vožnjam ustavilo na 7,8 litra.

Podvozje v aveu je naravnano v prid udobni in umirjeni vožnji. Dejstvo, da dobro prefiltrira cestne neravnine in se po lepi cesti pelje s skoraj nečutnim trenjem, namreč po drugi strani prinese opazno nagibanje in navzven sileč nos v ovinkih ter zato okrnjen občutek pri visokih hitrostih. Sicer avtomobilček prenese tudi nekaj hitrejšo vožnjo po razgibani cesti, a občutek za volanom je preveč negotov in plavajoč. Poleg tega pa boste v aveu zaman pričakovali podoben občutek masivnosti in čvrstosti, kot ga lahko srečate pri njegovih sodobnih konkutentih.

Čeprav je aveo doslej na naših testih že nastopal pod drugim imenom, so ugotovitve podobne kot pri kalosu. Brez težav bo pritegnil s privlačno obliko, zadovoljil s prostornostjo in udobjem, na koncu pa verjetno prepričal z bogato opremo glede na ceno 2.613.633 tolarjev. Vendarle pa je povsem očitno, da cilja na povprečno zahtevne kupce, ki jim ni posebej mar za dinamično vožnjo, temveč kvečjemu udobno premagovanje kilometrov. Prestiža, uglednosti ali dinamike podvozja pa za ta denar ne boste našli niti na drugi pogled.