Cevrolet captiva 2,0 VCDi LT medium

Čeprav Chevroletom težko očitamo slabo obliko, saj zanjo večinoma poskrbijo kar v Italiji, se vendarle captiva z resnostjo svojega videza oddalji od vseh ostalih modelov. Če bi sneli napise in značke, se grem staviti, da bi nihče ne pomislil na kaj manj kot zelo uglajen in drag SUV. Lepe, skladne linije so v testnem primeru dopolnila 17-palčna kolesa. Preko 4,6 metra dolžine in 1,85 širine so uspeli lepo zložiti v karoserijo, ki bo marsikoga očarala. Pa nič čudnega, saj ime Captiva odkrito namiguje na besedo captive – oziroma prevzet, očaran. In v pogledu dizajna je Chevroletu odlično uspelo!

Dobro, nekje se mora poznati, da govorimo o chevroletu! Pa si poglejmo notranjost. Naša testna captiva je ponujala 5 sedežev, čeprav je moč dobiti tudi izvedbo s sedmimi. In tudi v notranjosti nas preseneti lepa oblika. Poteze delujejo precej limuzinsko, sredinska konzola je nadpovprečno elegantna, na sedežih pa se je nahajala kombinacija usnja in blaga. Čeprav je bila notranjost po večini črna, so jo popestrili inserti z videzom aluminija in tudi nekaj kromiranih detajlov. Videz je torej ponovno pozitivno presenetil. Edina bistvena zamera glede estetike gre predvsem merilnikom, ki imajo preveč podoben videz poceni chevroletom in delujejo za tovrsten avtomobil izrazito – plastik-fantastik. No, pa tudi kakšen drug plastičen detajli daje vedeti, da ni ravno iz dragih materialov, čeprav je izdelava in kompaktost avtomobila delovala brez pripomb.

Če iz videza preskočimo na prostornost lahko ugotovimo, da je 2,7 metra medosne razdalje in precejšnje zunanje mere opaziti tudi v notranjosti. Sedi se namreč na vseh sedežih dobro, lahko bi rekli kar gosposko. Kabina je prostorna in kar je še več od tega – postreči zna z res številnimi predalčki ter odlagališči tako spredaj kot zadaj. Čeprav je predal pred sovoznikom velik in po želji celo predeljen, bi si zaželeli še ključavnico. Poleg zaprtih predalov, odprtih odlagališč najdemo še mrežice za odlaganje manjših predmetov.

Največ prostora za kramo je seveda v zadku. Kadar govorimo o petsedežni izvedbi je prtljažnik že v osnovi zelo velik. Do zadnje klopi meri kar 930 litrov. Ker je zaradi višje odmaknjenosti od tal dno prtljažnika precej visoko in se je že prav nerodno stegniti vse do zadnje klopi. Poleg lepe obdelave prtljažnik ponuja še tri lepo obdelana obilne odlagalne prostore pod dnom. Če pa vam še tako ni dovolj prostora pa lahko povsem enostavno zložite zadnjo klop, ki je deljiva v razmerju 40/60. Razveseljujoče pri tem je, da se sedeži zložijo tako, da pri tem nastane povsem ravno dno vse do prednjih hrbtišč!

Ergonomsko gledano captiva ne preseneča. Položaj za volanom je moč dobro nastaviti, volan je lepo navpičen in dobro oprijemljiv, sedi se bolje kot v cestnih chevroletih. Poceni delujoči merilniki so lepo pregledni, lepo zložena stikala na sredinski konzoli pa sprva zahtevajo malo več pozornosti. Na vrhu sredinske konzole je še velik displaj z informacijami klime, potovalnega računalnika in kompasa, ura pa se nahaja na ločenem prikazovalniku, ki utegne biti ob sončni pripeki premalo zasenčen. Oblikovna posebnost captive, glede ergonoomije, je nekoliko nenavadna oblika ročne zavore, ki pa je povsem lepo funkcionirala.

V testno chevrolet captivo je bil vgrajen 2-litrski turbodizel, katerega poreklo je v Italiji. 150 KM in 320 Nm navora pri 2000 vrtljajih sicer ni slab podatek, a treba je upoštevati, da se v primeru captive bojuje s kar 1770 kilogrami suhe mase in dovoljeno skupno maso 2505 kilogramov. Kljub temu pa tovarna navaja najvišjo hitrost 186 km/h in pospešek do 100 km/h v 10,6 sekunde. To se ne sliši slabo in tudi v resnici, dokler captive polno ne otovorimo, se avtomobil upoštevaje dimenzije in maso lepo in dovolj zmogljivo pelje. Motor je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki se obnaša bistveno bolje kot menjalniki v kateremkoli manjšem chevroletu. Celo gibi prestavne ročice so dokaj natančni in hitri. Za boljše zmogljivosti, še tišjo vožnjo in nižjo porabo, pa bi se prileglo šest stopenj. Motor predvsem lepo deluje v srednjem območju vrtljajev, medtem ko takoj nad prostim tekom daje občutek lenobe, dokler ga ne prebudi turbina. Poleg tega je omembe vredna napaka počasen odziv pedala plina, zaradi katerega je potrebno biti pazljiv pri speljevanju, saj vam bo sicer captiva redno ugašala. Odvisno od obremenitve lahko od captive pričakujete porabo med 8,3 in 11,5 litra. Testno povprečje se je na koncu ustavilo malenkost  pod desetimi litri.

Kljub velikim dimenzijam, precejšnji masi in tudi znatni oddaljenosti od tal, se captiva lepo pelje. Vzmetenje se zdi dobro uglašeno na kombinacijo čvrstosti in udobja. Čeprav se zna v ovinkih nagibati in še vedno dajati malo plavajoč vtis, s captivo precej bolje čutite, kaj se z avtomobilom dogaja kot pri drugih bolj cestnih modelih iste znamke. Seveda znajo biti pri katerem od konkurntov še za kanček boljši, a vseeno je tudi vožnja s captivo pozitivno presenečenje. Glede na tip avtomobila velja omeniti še pogon. V normalnih pogojih se navor prenaša k prednjim kolesom, ob slabšem oprijemu pa se lahko do 50 % prelije tudi na zadnjo os. To sicer ni kaj posebej terensko, a captiva sama po sebi ne deluje grobo terenski avtomobil. Kljub temu pa se je uspešno prebila tudi preko kakega zahtevnejšega vzpona s slabšo podlago.

Kot takšna je bila torej captiva 2,0 VCDi LT medium deležna predvsem pohval. Seveda je pri tem nemogoče pričakovati še zelo nizko ceno. Upoštevaje bogato opremo, ki je segala le za stopnjo pod sam vrh in ji ni manjkalo prav nič omembe vrednega, je testna captiva stala kar 30.742 evrov. Hja, sliši se precej za chevroleta. Ampak captiva je zdaleč najboljši pripadnik te znamke. Čeprav je za njen nakup potreben precejšen miselni in finančen preskok iz poceni chevroletov, se vendarle zdi, da je razvojnikom skupaj z Oplom lepo uspelo.