Mille Miglia 2018 – najlepša dirka na svetu

POVEZAVE:

Mille Miglia 2017 - najlepša dirka na svetu
Mille Miglia 2016 - najlepša dirka na svetu
Mille Miglia 2015 – najlepša dirka na svetu
Legendarna Stirling Moss in mercedes 300 SLR ponovno na Mille Miglia
Jaguar praznuje 80-letnico z zvezdami na rallyu Mille Miglia
Bugatti, Bentley in Porsche na legendarni dirki Mille Miglia

Potujoči avtomobilski muzej

Čeprav je dirko Mille Miglia že Enzo Ferrari opisal kot »najlepšo dirka na svetu«, so šele letos organizatorji začeli to poudarjati tudi v oblikovni podobi. Lepi avtomobili, ki prečkajo več kot 200 kulturno-zgodovinskih lokacij Italije, so sanjsko doživetje za marsikoga. Zato se v ta »najdražji potujoči muzej na svetu«, želi priključiti vedno več udeležencev. Letos je bilo prijavljenih kar 725 avtomobilov iz 44 držav, a organizatorji so jih sprejeli le 450, iz 34 držav. Vsi udeleženi avtomobili so morali biti modeli, kakršni so tekmovali na originalnih dirkah Mille Miglia, med leti 1927 in 1957. Osupljiv je podatek, da je bilo prisotno kar 101 originalno vozilo iz prvotnih dirk! Najbolj zastopane države v letu 2018 pa so bile: Italija, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Belgija, ZDA in Japonska.

Z Mladenom sva se odločila v Brescio odpraviti že dan pred dirko, da bi v miru opravila vse formalnosti. Glede na to, da je Alfa Romeo pokrovitelj dirke, sva za avto zaprosila Avto Triglav, ki zastopa to znamko. Ker so bile alfe zasedene, sva v torek zložila prtljago v belega fiata tipo in se na pot podala v upanju, da bo njegov majhen dizelski motor lahko sledil drvečim dirkalnikom. Pozno popoldne sva prispela v Brescio in poiskala lokacijo, kjer so potekali tehnični pregledi vozil. Ko sem uspel varnostnike prepričati, da mi dovolijo pogled v osrednjo dvorano, sem se nasmejal do ušes – tam se je skrival avtomobilski zaklad – večina avtomobilov, ki je bilo prijavljenih na dirko, je bila zloženih drug ob drugem. Avtomobilska nebesa! V pričakovanju prvega dne sva šla pogledati v mesto in tudi tam so po ulicah stali starodobniki, na osrednjem prostoru pa je bilo že vse pripravljeno na dirko.

Prvi dan Mille Miglia - od Brescie do vzhodne obale

Novo jutro je prineslo obveznosti – registracijo, urejanje nalepk in spet pogled v lepo dvorano, ki so jo avtomobili počasi zapuščali v smeri proti muzeju Mille Miglia. Ko so nama fiata polepili z nalepkami za medije, sva se odpeljala za starodobniki. Celotno območje okoli starih stavb muzeja je bilo polno vozil. Sprehod po dvorišču je razkril sproščeno vzdušje in opazil sem prvih nekaj znanih obrazov. Nemška dirkaška legenda Walter Röhrl je dajal avtograme in mimogrede sem spoznal lastnika Lanicinega dirkalnika, v katerem je leta 1937 na dirki Mille Miglia nastopil legendarni dirkač Luigi Villoresi. Bližala se je ura štarta in odpeljali smo se v center Brescie. Drug za drugim so se avtomobili med množico ljudi odpeljali po ulicah in se zapodili iz mesta. V porscheju 550 spyder sem opazil še eno dirkaško legendo – Jackya Ickxa. Tudi midva sva se podala iz Brescie, v upanju, da bo lažje kot prvič. A ni bilo. Zaradi zapor cest sva izgubila veliko časa in morala sva ubrati bližnjico, da sva spet dohitela glavnino. Tekoče hitro, z mesnimi obiski starih mest smo prečkali italijanski škorenj v smeri proti Cervii Milano-Marittimi. Sonce se je že bližalo obzorju, ko sem opazil primerno lokacijo in ustavila sva se za nekaj fotografij. Po par minutah je postalo jasno, da so to zadnji vzdihljaji sonca pred ploho. Prišla je na hitro in presenetila voznike »odprtih« starodobnikov. Kabrioleti so se ustavljali ob cesti in napenjali strehe, tisti brez streh pa so nadaljevali s trpečimi izrazi na obrazih ali pa se oblačili v nepremočljiva oblačila. Dež je minil, a oblačnost je povzročila hitro temo. Pot smo do pristaniškega mesta Cervii Milano-Marittima nadaljevali s precejšnjo hitrostjo, čeprav sem imel občutek, da so luči nekaterih avtomobilov le malenkost boljše kot sveče.

Drugi dan Mille Miglia - drvenje proti Rimu

Drugi dan dirke sva se uspela zapoditi že za prvimi – najstarejšimi avtomobili. Zadovoljno sva ugotavljala, da testni tipo sploh nima težav z držanjem ritma. Manj naju je veselilo dejstvo, da so spremljevalna vozila bolj ločevali od udeležencev. Marsikje sva prišla na obvoz, kjer je bila opcija, da peljeva naprej in ostajam brez fotografij, ali pa se ustaviva in tečem del trase ter se po fotografiranju vrnem do avta. Rekreacije skratka ni manjkalo. Mille Miglia namreč obsega kar 112 časovnih preizkušenj in 6 urnih testov povprečja. V San Marino smo tokat prišli iz druge strani, saj je pot vodila dlje ob obali proti jugu in se nato obrnila proti zahodu. Vstop v mesto je potekal  bolj tekoče, zaradi česar so imeli avtomobili manj težav s pregrevanjem. Gorivo sva natočila na isti črpalki kot lani in spet smo malo poklepetali z uslužbencem – Hrvatom iz Reke, ki mi je hkrati svetoval še dobro točko za fotografiranje. Spet sem tekel ob cesti, da sem lahko pričakal udeležence, ki so se po kosilu podali proti Rimu. Med fotografiranjem sem opazil še več znanih obrazov- Prvi je bil italijanski zbiratelj Corrado Lopresto, v alfa romeu 6C 1750 grand sport, s katerim je osvojil zmago na Concoro d'Eleganza. V ferrariju 500 mondial spider Scaglietti je mimo pridrvel poznavalec avtomobilov in solastnik dražbene hiše Max Girrardo, kmalu za njim pa še njegov kolega iz branže, Simon Kingston, ki smo ga vajeni videti kot povezovalca na Concorsu. Zapodila sva se za njimi in nadaljevala z vožnjo preko gričevnate pokrajine. Mesteca so nas pozdravljala z rdečimi zastavicami »frescia rossa«, ki so sinonim za dirko Mille Miglia. Za popestritev smo se »spopadli še z gorskim prelazom, preko katerega je bilo veselje poslušati rohnenje starih motorjev. V mraku smo vstopili v večno mesto, kjer nas je tokrat pričakal prijeten večer in na srečo le spomini na lansko neprijetno nevihto. Za nami je bila polovica poti.

Tretji dan Mille Miglia - skozi Toskano do zahodne obale

Tretji dan smo se obrnili nazaj proti severu in veselil sem se Toskane ter najbolj slikovitih mestec na poti. Po hladnem jutru nas je v čudovitem srednjeveškem Viterbu pričakalo sončno dopoldne. Kolona vozil se je počasi vila po tlakovanih starih ulicah in vse skupaj je dajalo občutek, kot bi se preselili v preteklost. Podoben vtis je naredil kraj San Quirico d'Orcia, kjer preko osrednje stare ulice še vedno visel transparent v čast Alfa Romeu. Na izhodu iz mesta sem prepoznal spomenik Tazia Nuvolaria, ki je leta 1930 z alfo prvič osvojil zmago na Mille Miglia. Ob cesti so se pričeli vrstiti drevoredi cipres in kamnite hiške so okrasile griče, značilne za predel Val d'Orcia, verjetno najbolj pogosto upodobljen del Toskane. Sledil je prihod v Sieno in spet sva ostala pred vrati obzidja. Tokrat sem se odločil za tek v stari del mesta, do trga Piazza del Campo, kjer se je odvijal sprejem. Avtomobili so počasi vozili po ulicah polnih ljudi, v nekakšnem posebnem sožitju, čeprav so njihovi zvoki preglasili glasove. Tretji dan se je prevešal v popoldne, ko smo prispeli v kraj Montereggioni in kosilo udeležencev nama je omogočilo, da sva nadoknadila nekaj časa na poti proti Lucci. Tam so se poti ponovno ločile in pristala sva ob obali v največji petkovi popoldanski gneči. Pričakovanja prijetne vožnje in fotografiranj na gorskem prelazu Passo della Cisa so se razblinila, saj sva se navkreber vzpenjala že v trdi temi. Tam pa sva doživela razočaranje – redarji so naju poslali nazaj v dolino, saj je bil obvoz do Parme za »spremljevalce« predviden po avtocesti. Večer sva zaključila nekoliko razočarana, a v upanju, da bo zadnji dan nadoknadil.

Četrti dan Mille Miglia - obisk pri Alfa Romeu in zaključek

Brescia nas je pričakala pomladno sproščena, napolnjena z ljudmi in obsijana s soncem. Velik del dobre volje so s sabo pripeljali udeleženci dirke. Po štirih dneh napornih voženj so si lahko oddahnili, saj jim je z avtomobili starimi med 61 in 95 let uspelo prevoziti najlepšo dirko na svetu. Za nagrado so tokrat prvič lahko Brescio doživeli že v soboto, ko tam poteka »Notte Bianca« in je kraj poln obiskovalcev, odprte so trgovine, lokali, odvijajo se koncerti.  Organizatorji so slavnostni večerni dogodek prestavili na grad, odmaknjen od mestnega vrveža in hrupa, kar je predvidoma ustrezalo udeležencem, a obiskovalci in prebivalci mesta so še pred tem lahko v živo videli konec dirke in občudovali ta neprecenljiv muzej na kolesih. Na Piazzi della Loggia so ostali razstavljeni le trije zmagovalni avtomobili – vsi trije znamke Alfa Romeo. Kasneje zvečer pa so tam pred publiko podelili še priznanja trem zmagovalnim posadkam.

Tudi s terminsko prilagoditvijo se je izkazalo, kako zelo je Brescia povezana z dirko Mille Miglia. Tam sta štart in cilj, tam je sedež organizatorjev ter muzej in tam so bili doma tudi trije od štirih mladih ustanoviteljev te dirke. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so jo zasnovali kot dogodek, ki bi povrnil slavo mestu in Italiji, kot avtomobilski državi z velikim srcem. Sadove njihove ideje lahko občudujemo še 91 let kasneje, ko privlačnost dirke Mille Miglia vztrajno narašča.

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Asistenca: Mladen Haramija

Zahvaljujem se podjetju Avto Triglav d.o.o. za izposojo avtomobila Fiat Tipo ter podjetju FSOR, servis vozil in restavracija starodobnikov, za podporo.