Mille Miglia 2016 – najlepša dirka na svetu

Dirka Mille Miglia (1000 milj) velja za najlepšo dirko na svetu in hkrati tudi eno najbolj ekskluzivnih. Letos se je odvijala med 19. in 22. majem, na klasični 1600 kilometrov dolgi trasi, ki od Brescie po vzhodni strani »škornja« vodi do Rima in potem preko Toscane nazaj do Brescie. Vmes se je karavana starodobnikov ustavila tudi v Muzeju Enza Ferrarija v Modeni. Prav na tem delu sem se jim pridružil in jih spremljal od popoldneva do večera.

POVEZAVE:

Mille Miglia 2015 – najlepša dirka na svetu
Legendarna Stirling Moss in mercedes 300 SLR ponovno na Mille Miglia
Jaguar praznuje 80-letnico z zvezdami na rallyu Mille Miglia
Bugatti, Bentley in Porsche na legendarni dirki Mille Miglia

Dirke Mille Miglia 2016 se je udeležilo 450 avtomobilov, izbranih med modeli, ki so nekoč že dirkali na tej trasi. Drugače povedano – če se je v zlatih časih te dirke tekmovanja udeležil mercedes SL 300 »gullwing«, potem so se lahko srečni lastniki tega starodobnika prijavili tudi na novodobno izpeljanko dirke. Na dirki je skupaj s starodobniki sodelovalo kar 900 članov ekip, prišli pa so iz 38 držav!

Glede na to, da je Mille Miglia vendarle dirka, ki poteka po Italiji, so prevladovali avtomobili italijanskih znamk – Alfa Romeo, Fiat, Lancia, Ferrari, Maserati… a opaziti je bilo še veliko drugih starodobnikov znanih pa tudi danes že izumrlih znamk. Sam sem se s starodobniki srečal na poti na luksuzni dogodek Concorso d'Eleganza Villa d'Este. Zapeljal sem se proti jugu Italije, nekaj deset kilometrov južno od Bologne, kamor so se po pestro zavitih cestah pripeljali iz Toskane. Nato sem jih spremljal do Muzeja Enza Ferrarija, ki je bil temu dogodku na čast odprt do polnoči. Pri Ferrariju so dogodek, ki se zgodi le ob tej priliki, poimenovali Notte Bianca.

Ob obisku dirke postane takoj jasno, da cela Italija živi z avtomobilsko tradicijo. Ob cestah so množice ljudi – starih in mladih - pozdravljale tekmujoče, med udeleženci pa so se po tej slavni trasi vozili številni sodobni ali starodobni športni avtomobili, ki jih zlepa ne vidimo na cestah. Očitno so si njihovi lastniki želeli biti del te tradicionalne dirke, pa čeprav svojih avtomobilov uradno niso mogli prijaviti.

A vrnimo se k sami dirki. Ne le, da jo je Enzo Ferrari poimenoval »najlepša dirka na svetu«, prav tako je Mille Miglia upravičeno »najprestižnejši potujoči muzej na svetu"! To postane jasno vsakemu opazovalcu, ki vidi vsaj nekaj prijavljenih vozil – ne le prej omenjene italijanske znamke ter njihovi tradicionalno lepi starodobniki, na Mille Miglia je videti številne bugattije, bentleye, mercedese, porscheje, jaguarje in aston martine. Najstarejši avtomobili so bili stari že blizu 100 let, najmlajši pa okoli 60. Večina udeležencev je privatnih lastnikov starodobnikov, vsakič pa se dirke udeležijo tudi avtomobilske znamke s svojimi vozili, ki jih za ta namen prebudijo iz muzejev in posodijo raznim slavnim osebnostim. Torej nikoli ne veste, če se mimo vas ni peljal kakšen znani filmski igralec, razen, če ste prej skrbno preučili avtomobile in štartne številke.

Stoječ ob cesti sem pomislil na strast, ki je bila in je še prisotna v avtomobilizmu. Ti avtomobili nimajo klime, servo volana, servo zavor, vzglavnikov, varnostnih pasov, kaj šele varnostne pripomočke, elektronska ali komfortna pomagala. Za današnje čase bi lahko rekli, da so "surovi". Torej nimajo prav veliko udobja ali varnosti, pa vseeno za njihovimi volani sedijo zelo premožni in tudi slavni ljudje. Če bi resnično vozili »na polno«, kot je nekoč Sir Stirling Moss, ki ima z mercedesom SLR še danes veljaven rekord dirke, bi bilo tveganje za njihova življenja in tudi za vrednost teh dragih vozil veliko. Vseeno pa (kot je vidno po nagibanjih vozil v ovinkih) niso vozili prav počasi.

Čeprav za volani sedijo večinoma starejši ali že krepko stari vozniki, pa tudi nekaj voznic,  in se je na marsikaterem obrazu že kazala sled utrujenosti, je očitno, da ta avtomobilska strast ne popušča tudi v času, ko bi mirne duše lahko »uživali« v skrajno udobnih, dragih, varnih avtomobilih. Morda pa je prav tovrstna vožnja, z vetrom v laseh, z mogočnimi zvoki velikih starih motorjev, večji užitek? Nedvomno je udeležba na tej dirki privilegij, ki ni dosegljiv vsem in tudi ekskluzivnost nekaj šteje. Tega se še posebej zavedam, kajti že obisk te dirke za nekaj ur je bilo eno najbolj zanimivih doživetij v mojih slabih dveh desetletjih avtomobilskega novinarstva. Zato vem, da se bom vrnil, a takrat ne le za nekaj ur.

Vsaka prireditev Mille Miglia je namreč zmes dirkanja in pustolovščin, ki se nikoli ne ponavljajo. In ravno to je skrivnost dogodka, ki vsako leto združi občudovalce in navdušene gledalce. Prinaša pa tudi jasno sporočilo, da ti avtomobili še vedno vzbujajo močna čustva celo med najmlajšimi obiskovalci.

Glavna avtomobilska sponzorja dirke Mille Miglia sta Alfa Romeo in Mercedes Benz, za natančno merjenje časa pa poskrbi lukzuzna švicarska urarska znamka Chopard.

Rezultati:
1. Veruco Andrea, Guerini Andrea, Alfa Romeo 6C 1750 GS zagato, letnik 1931
2. Patron Lica, Scaramuzzi elena, O.M. 665 superba sport 2000 CC, 1926
3. Mozzi Giordano, Biacca Stefania, Alfa Romeo 6C 1500 grand sport, 1933
4. Salviato Enzio Martino, Moglia Maria Caterina, Bugatti T40, 1928
5. Gamberini Alessandro, Derosa Gaetano, Alfa Romeo 6C 1750 GS Zagato

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Asistenca: Mladen Haramija

 
Galerija