Konferenca e-Mobilnost v občinah 2019

Že na začetku je organizator konference Primož Lemež navrgel nekaj globalnih dejstev o razvoju e-mobilnosti, o tem, da tako Evropa, še bolj pa Slovenija, zaostajata za svetovnimi trendi. Pa tudi o svetovnih žariščih, ki so vsa povezana z nahajališči nafte. Nafto je namreč vse težje prodati zaradi vse manjšega povpraševanja. Napovedal je celo, da bo naslednja velika geostrateška kriza povezana z državami, kjer so bogata nahajališča rudnin, ki so potrebne za izdelavo baterij. Izpostavil je Bolivijo.

Dogodek je potekal tudi v sodelovanju s predstavniki tujih organizacij in delegacij. Odprtje dogodka sta tako obeležila veleposlanica Madžarske, njena ekscelenca Edit Szilagyne Batorfi, in pa veleposlanik Kraljevine Norveške, ekscelenca Olav Berstad. Prav Norveška je namreč po številu električnih avtomobilov (teh je v državi več kot 200.000) in ob upoštevanju drugih dejavnikov gonilna sila na področju e-mobilnosti v Evropi. V nadaljevanju so nato sledili primeri dobrih tujih praks:

• Baerte de Brey je predstavil delovanje nizozemskega centra za inovacije na področju e-mobilnosti ElaadNL, ki si med drugim prizadeva k uresničitvi nacionalnega cilja zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030 za polovico, hkrati pa popolni elektrifikaciji javnega prometa in širitvi mreže polnilnic.
• Mag. Silje Fines Wannebo je predstavnica norveškega združenja električnih vozil, s 70.000 člani največjega tovrstnega združenja na svetu, ki ob enem deluje na prostovoljni ravni. Namen združenja je povezovanje proizvajalcev, distributerjev in uporabnikov električnih vozil ter posledično električne energije. Želja in načrt omenjenega združenja je, da bi do leta 2025 na Norveškem ukinili prodajo vozil na fosilna goriva.

Medtem ko Norveška in Nizozemska že dlje časa veljata za najbolj razviti državi na področju e-mobilnosti, se inovacije na tem področju že odvijajo tudi v sosednji Madžarski. Primer dobre prakse je tamkajšnja prestolnica Budimpešta in projekt BKK, ki celostno obravnava vprašanje trajnostne mobilnosti in se posveča učinkoviti uporabi sredstev prevoza. Poleg uporabe električnih avtomobilov namreč poziva tudi k večji uporabi javnega (elektrificiranega) prevoza, uporabi koles, taksijev in drugih načinov transporta, s katerimi ne bi poskrbeli le za čist zrak, ampak tudi za manj zastojev. Madžarska je sicer po zaslugi inkubatorja za nove projekte Zala Zone tudi dežela, kjer se zadnje čase razvija vse več novih tehnologij na področju e-mobilnosti in avtonomnih avtomobilov. Prav Madžarska pa je lahko za vzgled slovenski vladi, kako se je treba lotiti financiranja inovacij. Naša vlada pa v glavnem podpira dizelsko industrijo in projekt EDISON.

Omenjeni partnerji so v nadaljevanju sodelovali na okrogli mizi o tem, kako v Sloveniji znova pospešiti razvoj e-mobilnosti. Po začetni vročici, ko je Slovenija postala prva država na svetu, ki je svoje avtocestno omrežje pokrila z električnimi polnilnicami (Norveška tega nima še zdaj!), je razvoj nekako zamrl. Sodelujoči so se ob tem strinjali, da se je za rešitev te težave treba obrniti na pomoč k prvim uporabnikom tovrstnih tehnologij, prisluhniti njihovim potrebam in na podlagi njihovih predlogov začrtati razvoj v prihodnje. Hkrati bi bilo treba urediti polnilno infrastrukturo tudi v stanovanjskih naseljih, pri tem pa se ne osredotočiti le na hitre polnilnice, za katere pogosto ni prave potrebe, ampak gre le za nepotrebno zapravljanje denarja.

Kljub zaostanku na področju razvoja e-mobilnosti pa v Sloveniji obstajajo primeri dobrih praksi in podjetja, ki se ozirajo v prihodnost. Med njimi je tudi Elektro Ljubljana, pionir v tej sferi, ki je že leta 2010 postavil prvo električno polnilnico, do danes pa je bilo na njihovi infrastrukturi opravljenih že okrog 70.000 polnjen. Še bolj razveseljivo ob tem je dejstvo, da Elektro Ljubljana še zdaleč ni edina družba na tem področju, kar so na individualnih predavanjih dokazali tudi:

• Eles s predstavitvijo koncepta celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil pod vodstvom magistra Uroša Salobirja,
• Petrol s celovitimi rešitvami e-mobilnosti za mesta,
• Renault Nissan Slovenija s predstavitvijo flote električnih vozil obeh znamk,
• Autocommerce, ki je predstavil dosežke znamke Mercedes-Benz na področju e-mobilnosti,
• rVbikes, katerih največja novost je modularno električno vozilo za prilagodljivo uporabo v skupnostih,
• Pošta Slovenije, ki v svojem voznem parku že nekaj let vzdržuje rastočo floto električnih vozil,
• Mestna občina Ljubljana.

Prav mestna občina Ljubljana v Sloveniji velja za vzor vsem preostalim mestnim občinam na področju e-mobilnosti. To dokazujejo s sistemi Park & Ride, dobro mrežo javnih električnih polnilnic, vse čistejšimi avtobusi, zaporo mestnega središča za avtomobile, sistemom souporabe koles in še bi lahko naštevali. Tudi zato ne preseneča odločitev strokovne komisije, da je Mestni občini Ljubljana podelila nagrado za najbolj razvito mestno občino na področju e-mobilnosti v Sloveniji. Drugo mesto je osvojila Mestna občina Maribor, tretje pa Mestna občina Novo mesto.

Med občinami v Sloveniji je na drugi strani slavila občina Bled, ki že lep čas na področju e-mobilnosti sodeluje v več mednarodnih projektih, hkrati pa s postavljanjem javnih izposojevalnic in polnilnic med drugim aktivno spodbuja souporabo električnih koles in avtomobilov. Drugo mesto med občinami je osvojila občina Sežana, tretje pa občina Piran.

Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper
Foto: S Rally