Otvoritev prve hitre polnilne postaje za električna vozila

 

Sorodne tematike: 27.12.2016: BMW, Daimler, Ford, Audi in Porsche bodo skupaj postavili omrežje električnih polnilnic 16.11.2015: Slovensko podjetje Oprema Ravne predstavilo električnega buggya - priporočamo! 7.6.2015: Električni avtomobili in njihove prednosti za okolje - priporočamo! 10.8.2014: Oktobra se z izposojo el. vozil začne projekt prihodnosti Smart City 18.5.2014: Volvov pilotni projekt omogočil okolju prijazen življenjski slog 27.10.2013: Volvo zaključil študijo brezžičnega polnjenja električnih avtomobilov 5.2.2013: Bosch pospešuje razvoj litij-ionskih baterij in sistemov 5.5.2012: Izbran je standardiziran sistem za polnjenje električnih vozil 3.4.2012: Mitsubishi MiEV hiša 25.2.2012: Volvo pomaga razvijati koncept pametnega polnjenja električnih vozil 20.1.2012: Otvoritev prve hitre polnilne postaje za električna vozila - priporočamo! 20.10.2011: Volvo razvija popoln zvok avtomobila 3.11.2010: Toyota bo skupaj s partnerji reciklirala baterije 27.10.2010: Okrogla miza - električni avto na slovenskih cestah- priporočamo! 11.10.2010: Karoserija volva prihodnosti bo služila kot baterija 9.5.2010: Baterija za električni avto in vplivi na okolje - priporočamo! 8.10.2009: Čevelj 3 - električna vozila - priporočamo!

V okviru okrogle mize na temo električne mobilnosti v Sloveniji so izbrani gostje izrazili svoje mnenje glede tematike:

Silvo Ropoša, zastopnik podjetja Elektro Maribor je kot gostitelj prvi opisal njihova prizadevanja: "Elektro Maribor se je pred 3-4 leti odločil za električno mobilnost in razvoj pametnih mrež (smart grid), ki bi pomagale pri lažji distribuciji. Eden izmed vidikov je tudi električna mobilnost in s tem električni avtomobili. Elektro Maribor se močno zaveda svoje vloge pri seznanjanju širše javnosti z električno mobilnostjo. Prvi v Sloveniji je nabavil električni velikoserijski vozili - še pred uvedbo subvencij. Z voziloma je opravil številne predstavitve za širšo javnost. Na ta način so omogočili, da so številni prebivalci Podravske regije in širše Slovenije spoznali električna vozila in dobili lastno izkušnjo da gre za 'pravi avto'. Hkrati pa so spoznali tudi enostaven način polnjenja teh vozil. Medtem, ko se je spomladi lansko leto odprla polnilna postaja v Mariboru, je sedaj Elektro Maribor postal pionir tudi z otvoritvijo prve hitre električne polnilne postaje v Sloveniji in v tem delu Evrope."

Mag. Tomaž Kancler se je okrogle mize o električni mobilnosti udeležil kot podžupan mestne občine Maribor. Z zadovoljstvom je sprejel dejavnosti Elektra Maribor in komentiral: "Z javnimi sredstvi je potrebno pristopiti k urejanju prometa, da bi v mestnih središčih uredili ustrezno infrastrukturo. Subvencionirati je potrebno nakup vozil, ki so ta trenutek še vedno izredno draga. Hkrati je potrebno povečati delež obnovljivih virov v naši energetski bilanci, da bomo lahko resnično govorili o zelenih vozilih."

Profesor dr. Karel Jezernik, iz mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, strokovnjak za elekktrično mobilnost, je svoj vidik opisal: "Na Univerzi v Mariboru so z razvojem električnih vozil pričeli pred 20 leti. Namen je bil pokazati, da je slovensko gospodarstvo konkurenčno v svetu in sposobno razviti tovrstne komponente. V današnjem času je razvoj električnih vozil že na povsem drugem nivoju. Danes električna mobilnost postaja nuja v želji po ohranitvi okolja.  Sedaj se distribucijska podjetja srečujejo z izzivom, da ne posredujejo le energijo končnim potrošnikom, ampak tudi ponudijo novo infrastrukturo za polnjenje avtomobilov. V spalnih naseljih bo potrebno priskrbeti tudi ustrezno količino električne energije za polnjenje vozil. Velik delež vseh skupnih investicij v razvitih državah se naj bi v bodoče vlagal  ravno v takšno električno infrastrukturo. Kanclerka Merklova vodi projekt »Milijon avtomobilov v desetih letih."

Barbara Simonič iz Službe vlade za podnebne spremembe je podala svoj pogled: "Slovenija dela korake v pravi smeri. Emisije iz prometa naraščajo, naraščajo hitro in naraščajo vedno bolj. Postajajo glavni faktor, ki vpliva na podnebne spremembe. Vlada električno mobilnost podpira, zato je pripravila subvencije za nakupe in predelave električnih vozil. Nekatere evropske države imajo že razvejano infrastrukturo za polnilna mesta (Anglija, Nemčija, Francija, Španija, Avstrija), v Sloveniji pa je trenutno postavljenih približno 45 polnilnih mest (za počasno polnjenje). Pripravlja se sistem za upravljanje s polnilno infrastrukturo, pismo o nameri naj bi bilo podpisano konec januarja."

Bojan Horvat, ki se je okrogle mize udeležil kot predstavnik Elektro Maribor, Energija plus, je razmišljal: "Prepričan sem, da ima električna mobilnost veliko prihodnost zaradi ohranjanja okolja.  V Sloveniji bi bilo potrebno tehtno razmisliti, v katero smer se bodo usmerjala javna sredstva – kje bomo dosegli največje učinke. Težava je v cenovni dosegljivosti vozil in še posebej pomanjkljivi infrastrukturi. Težava poleg izgradnje polnilnih mest je tudi obračunavanje te energije. Potrebno je omejiti promet s klasičnimi prevoznimi sredstvi v urbanem okolju, izdelati in realizirati nacionalni projekt za izgradnjo infrastrukture, ki bi omogočil e-mobilnost na večjih razdaljah, in uvesti sistem vzpodbud za prehod na uporabo električnih vozil tako v javnem kot v osebnem prevozu. Vsi bomo morali sodelovati pri usmerjanju v to smer."

Mag. Ivan Turk, iz podjetja ABB d.o.o., ki je priskrbelo hitro polnilno postajo, je svoje sodelovanje in pogled na situacijo opisal: "Po zaslugi Tomaža Kosmačina je bila naša matična švicarska firma ABB pripravljena iti v sodelovanje z Elektro Maribor. V vmesnem času dogovarjanj so kupili podjetje Epyon, zato se je za Maribor pripravila Epyonova standardna rešitev, ki ustreza standardu CHAdeMO. ABB Epyon ima tudi ustrezno informacijsko podporo za urejanje obračunavanja  energije. Trenutna ekonomska in politična situacija, majhno število električnih vozil oz. njihova dosegljivost in pa tudi razpoložljivost polnilne infrastrukture so pokazatelji, da smo na začetku poti, ki pa je pravilno zastavljena. Elektro Maribor je s svojim pristopom opravil pionirske korake v e-mobilnost. Primer države, ki se je močno podala v električno mobilnost je Estonija, ki se je odločila investirati v električno infrastrukturo 50 milijonov €. Nabavili so 200 hitrih polnilnih postaj in več navadnih polnilnih postaj ter kar 500 električnih avtomobilov za potrebe socialne službe Estonije. Razlika med hitro in navadno polnilno postajo je precejšnja. Domača oddaja dvosmerni tok, hitra pa enosmernega. Na domači se napolnijo vozila v približno 6 urah, na hitrih (do 80 %) pa v pol ure. Razlika v ceni je približno 1:20 - hitra polnilna stane med 20-40.000 € , domača pa 1000 – 1500 €."

Corrado Alessio, zastopnik podjetja Citroen Slovenija, ki ima v prodaji dva električna modela, je podal razmišljanje: "V Sloveniji je električna mobilnost šele v povojih in trenutno zgleda bolj trend kot kaj resnega. Še največ uspeha so doslej doživela hibridna vozila, ki pa še niso pravi odgovor na problem emisij. So pa vmesna faza. Električni avtomobili so se v zgodovini pojavili že večkrat, največji preboj pa doživljajo v sedanjem obdobju. Tudi ozaveščenost ljudi še ni na dovolj visoki stopnji, hkrati so težava cene vozil in tudi domet teh vozil ter pomanjkljiva infrastruktura. Citroen ima v prodaji modela C-zero in Berlingo, na električni pogon. Citroen Slovenija bo tudi v bodoče podpiral projekte v zvezi z infrastrukturo in povečanjem prodaje električnih avtomobilov. V Sloveniji se je leta 2010 prodalo 117 hibridnih vozil, leta 2011 pa, 84 hibridov in 12 električnih."

Predstavnik podjetja AC Mobil (Mitsubishi), ki prodaja električni avtomobil i-MiEV, je razmišljanja predhodnikov in bistveno pridobitev hitre polnilne postaje na kratko strnil: "Težava pri električnih vozilih je čas polnjenja. Navadno polnjenje poteka  preko 6 ur, hitro pa mine prej kot pol ure. Ravno z razpoložljivostjo hitrega polnjenja  se malo omili razmišljanje – koliko energije za vožnjo je še na voljo."

Po zaključenem uvodnem krogu komentarjev, so gostje odgovarjali tudi na zastavljena vprašanja medijev.

Dr. Karel Jezernik je razložil izkoristek porabe električne energije napram proizvedeni količini: »Pri proizvodnji  1 MW preide v koristno uporabo le 10 % te energije, ki se proizvede, ostalo se ne porabi. V primeru uvedbe električnih vozil bo ta izkoristek 3x boljši. Potrebno je poudariti, da je  okolju prijazna električna  mobilnost možna samo pri uporabi zelenih virov energije – sonca, vetra in vode. Gradnja TEŠ6 in nukleark za elektromobilnost ne prinaša nobenega prispevka. Švica se je odpovedala gradnji vseh novih izvorov termičnih central. Avstrijci vlagajo v črpalne elektrarne. Nemci in Danci pa gradijo vetrne elektrarne.  Najbolj pozitiven tovrstni projekt v Sloveniji je črpalna hidroelektrarna Avče.«



Barbara Simonič je komentirala primerjavo z Estonijo: »Estonija je edina država v EU, ki je kriza ni prizadela. Zato v tem okviru Slovenija ni primerljiva. Veliko pa vseeno nameravamo vlagati v javni prevoz.«

Mag. Tomaž Kancler je poudaril še dodatni vidik električne mobilnosti, namreč informiranje: »V pol ure smo ugotovili, kako kompleksna zadeva je električna mobilnost – infrastruktura, ukrepi, subvencije, … Premalo pa se govori o informiranju in izobraževanju. Verjetno ni koga, ki bi rekel, da ni pripravljen sodelovati. Verjetno pa so neke ovire na poti. Informiranje in izobraževanje sta zato pomembna. Poleg tega pa tudi problem, da smo majhni, ker je to lahko tudi ovira.  Slovenija nima svoje proizvodnje in zato tudi manjši interes. Zato so neki takšni dogodki pomembni, da se ljudi informira. Lokalna skupnost pa bo sledila v okviru zmožnosti, ki jo ima.«

Silvo Ropoša, Elektro Maribor: »Projekt je projekt nekega širšega družbenega pomena. Za v bodoče je pomembno povezovanje s partnerji – proizvajalci. Posamezniki težko nosijo vso breme. Podjetje Elektro je naredilo korak. Pol ure za polnjenje pa je že podatek, ki vzpodbudi nakup.  Elektro Maribor bo v določenih manjših korakih projekt tudi nadaljeval. Sledi analiza v kakšnem stanju je električna mreža, infrastruktura. Sedaj pa se čakajo razna strateška partnerstva.«



Željko Purgar, avtomobilski novinar časopisa Delo je poudaril, da je potrebno poudariti bonitete, ki jih ponekod imajo električna vozila v velikih mestih – dovoljenje, da električni avti vozijo po rumenem pasu, parkiranja v centru,…  Na to mu je mag. Kancler zagotovil, da bo sprožil predlog, da se uvedejo brezplačna parkirišča v centru mesta Maribor. Poleg tega bo mestna občina Maribor naročila dve hitri polnilni postaji.

Novinarja spletnega portala Siol, Cirila Komotarja, je zanimalo, po kolikšnem številu hitrih polnjenj je potrebno baterije napolniti preko navadne vtičnice, da se jim ohrani življenjska doba. Predstavnik ABB je odgovoril, da je polnilna postaja zasnovana inteligentno in ne zmanjšuje življenjske dobe baterij. Predstavnik Citroen Slovenija pa, da je v navodilih za uporabo citroena C-zero zapisano, da je res potrebno po določeni količini hitrih polnjen izpraznjene baterije v celoti napolniti s počasnim polnjenjem.

Matej Mihenjač, avtomobilski novinar spletne strani Volan.si, je povprašal, koliko več energije se porabi pri hitrem polnjenju, v primerjavi z navadnim. Odgovor predstavnikov Elektro Maribor, je bil, da je količina enaka.

Na naše vprašanje, kako je z varnostjo hitrega polnjenja glede na vreme, je predstavnik ABB odgovoril, da vreme naj ne bi povzročalo težav ali kratkih stikov. Predstavnik Citroen Slovenija pa, da polnjenje pri ekstremno nizkih temperaturah, pod -25 stopinj Celzija, ni mogoče.



Dogodek se je zaključil s slavnostno otvoritvijo hitre polnilne postaje. »Danes predajamo namenu novo polnilno postajo, ki bo nadgradila naše dosedanje aktivnosti in projekte na področju E-mobilnosti in uporabnikom omogočila tako imenovano pravo pozitivno izkušnjo uporabe čistih tehnologij v namene mobilnosti,« je povedal zastopnik družbe Elektro Maribor, g. Silvo Ropoša. Pridružil se mu je tudi podžupan mesta Maribor, mag. Tomaž Kancler, ki verjame, da je otvoritev hitre polnilne postaje vsekakor pozitivna, saj smo ljudje kljub modernim tehnologijam še vedno najbolj prepričani, ko lahko stvari vidimo in otipamo.