Čevelj 3 - električna vozila
Četrtek, 08 Oktober 2009
Pod okriljem Inštituta Jožef Štefan, v Ljubljani, in v organizaciji podjetja Elafe d.o.o., je v četrtek potekal dogodek Čevelj 3 (čista električna vozila za ekološko ozaveščene ljudi). Namenjen je bil vsem, ki se zavedajo potrebe po čistih, električnih vozilih. Temu primerne so bile tudi teme predavanj in spremljajočih aktivnosti, ki so sovpadale s trendom izrazito vidnim v zadnjem letu – okoljski problemi in zmanjševanje zalog fosilnih goriv kličejo k novim rešitvam »zelene mobilnosti« že za bližnjo prihodnost.
Ob otvoritvi je direktor Inštituta Jožev Štefan, Jadran Lenarčič poudaril, da je v Sloveniji premalo podpore znanju in njegovemu prenosu v gospodarstvo. Problem pri tem je birokratski ustroj, ki ureja znanost in vsebuje preveč ljudi, ki se spoznajo na papirje, premalo pa tistih, ki poznajo tehnologije in procese ter njihovo praktično rabo. Slovenija tako zelo očitno kaže, da nima pravega razvojnega modela, strokovnjaki pa pri njegovem ustvarjanju nimajo primerno pomembne vloge. Še posebej zaskrbljujoče je opažanje, da nimamo izdelanih pravih meril, kaj je vredno in kakovostno. 
Minister mag. Mitja Gaspari je poudaril pomembnost inovativnosti Slovencev, potrebo po uspešni komercializaciji izdelkov ter nujno podporo države za tovrstne razvojne projekte. Slovenija ima namreč krizo trgov, ker je predraga za proizvajanje. Managerski ustroj pa ni zrel za pomembno nalogo trženja nečesa kar izumimo, izdelamo, znamo. Razvoj je ključen nosilec napredka družbe, a onemogočajo ga birokratske ovire. Znanost se naj bi umaknila iz državne lasti in delovala čim bolje - plačano po rezultatih.
Gospod Roman Jakič, mestni svetnik iz MO Ljubljana je poudaril, da se prestolnica trudi biti ekološko ozaveščena. Zato za lastne potrebe že sedaj uporabljajo precej »čistih vozil« - šest Toyotinigh priusov, dva električna skuterja, dve električni vozili na Žalah in dva električna kavalirja v samem centru. Prav z veseljem pa bi videli električno vozilo slovenskega izvora, s katerim bi lahko župan opravljal svoje mestne obveznosti brez slabih vplivov na okolje.
Dr. Stanko Hočevar iz Kemijskega inštituta je med drugim omenil, da je bila v letu 2008 poraba električne energije za 18% manjša kot leto prej (verjetno gre to pripisati zmanjšani proizvodnji podjetij v času krize). Slovenija se bo morala naučiti pametne rabe energije – promet je ožilje družbe, energija pa kri tega ožilja. V evropskem merilu se kaže precej nenavaden trend, da večini držav delež osebnega prometa opravljenega z osebnimi avtomobili upada, v Sloveniji pa strmo narašča. Torej nam manjka učinkovit javni prevoz. Zaskrbljujoča je namreč statistika, da se v Ljubljani 30% vozil premika, ker v tem trenutku iščejo parkirišče.
Andrej Detela iz inštituta Jožef Stefan, je spregovoril o električnih vozilih in pomenu inovacij za družbo. Prej omenjena nepotrebna masa vozil v prometu pomeni krepek prispevek k onesnaževanju. Še posebej, če pomislimo, da je izkoristek energije bencinskih motorjev 5-20%, medtem, ko je pri električnih kar 90 %. Poleg tega slednji ne povzročajo značilnega mestnega hrupa (za razmisliti je, da so ljudje hrupa vajeni in je povsem tiho vozilo za pešce lahko tudi nevarno). Sama razporeditev komponent električnega avtomobila bi lahko pomenila povsem spremenjen koncept avtomobila, a dejansko velikih korakov ni. Navsezadnje so danes avtomobili polni nepotrebne navlake, ki jim zvišuje težo. Zato bi pametno razmišljanje o prihodnosti moralo pomeniti tudi odpovedovanje vsemu nepotrebnemu.
Mag. Marijan Kotnik iz podjetja SŽ Oprema Ravne, je predstavil projekt slovenskega mestnega električnega avtomobila z delovnim imenom Chebela, ki ga skupaj razvija konzorcij podjetij SŽ Oprema Ravne, Elaphe, Alpra Design, Tehnološki center Poli Eko in Sistemi IN ES. Gre za 3 metre dolgega, simpatično oblikovanega malčka, ki bo registriran kot štirikolesnik. Prostora bo dovolj za dva odrasla in otroka ter seveda prevoz prtljage. Tokom razvoja bodo poskusili integrirati uporabniku prijazne rešitve, ki skušajo narediti avtomobil prijazen pri mestni uporabi, kateri bo prvenstveno namenjen. Poleg tega naj bi koncept omogočal izvedbo vozila za različne namembnosti. Za pogon bosta služila elektromotorja vgrajena v zadnji kolesi, s skupno močjo 15 kW. Ob uporabi naprednih, lahkih in naravnih materialov, je cilj doseči maso 400 kg, brez baterij. Vozilo naj bi z enim polnjenjem prevozilo do 150 km in doseglo največ 90 km/h. Še to zimo bodo potekala testiranja pogona in razvoj oblike, čez 24 mesecev pa naj bi bili nared homologirani prototipi.
Kot nalašč je med drugim s podobno močjo za mestni avto operiral trudi sledeči govornik, prof. Dr. Marko Topič iz Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Zavedati se moramo, da elektrike ne smemo gledati enolično, kot okolju najbolj prijazne možne energije za premikanje vozil, saj tudi pri pridobivanju industrija onesnažuje okolje. V Nemčiji na primer ob pridobivanju elektrike v ozračje izpustijo 5x več CO2 kot v Švici. Glede na to,da pravimo, da živimo na sončni strani Alp, je zanimiva možnost pridobivanja električne energije vsekakor uporaba sončnih celic (fotovoltaika). Ta je v zadnjih 10 letih doživela povprečno 40% letno rast. Glede uporabe poznamo klasične in tankoplastne module. Za transportna sredstva so še posebej primerni upogljivi PV moduli, ki se lahko prilagodijo obliki karoserije. Zanimiv preizkus je pokazal, da bi s solarnimi nadstreški nad klasičnim parkirnim mestom velikosti 12 m2 med delovnim časom lahko pridobili dovolj energije za napolnjenje električnega avta s 15kW motorjem in dosegom 42 km. Če ob tem pomislimo, da je 30% prevozov v Ljubljani dolgih samo 10 kilometrov, je jasno, da bi pametna usmeritev prometa in raba energije znatno prispevala k čistem okolju. 
Dr. Miha Sekavčnik iz fakultete za Strojništvo, Univerze v Ljubljani, je spregovoril o tehnologiji vodika in pametnih omrežjih. Današnja težava je, da se elektrika proizvaja centralno in dovaja do uporabnikov. Pri tem sta elektro-energetski sektor in transport izrazito ločena. Rešitev za prihodnost je pametna proizvodnja električne energije, pametna omrežja, pametna raba in pametno merjenje porabe. Bistvenega pomena bi bila dvosmernost omrežja in uvajanje obnovljivih virov energije. Pametna omrežja bi omogočala dvosmerni pretok energije med porabnikom in proizvajalcem. Pametne hiše bi s solarnimi celicami lahko energijo proizvajale za lastno potrebo in »prodajo«. Avtomobili prihodnosti pa bi ne bili le porabniki ampak tudi kot generatorji. Smernice razvoja električnih vozil gredo v smeri uporabe vodika in gorivnih celic za proizvajanje energije.
Dr. Robert Leskovar iz Inštituta Bion je omenil, da se v času krize pojavljajo inovativni procesi in razmišljanja, ki so lahko zelo pomembni za prihodnost. Nekonvencionalni viri energije so namreč slabo raziskani. Primerjalne analize o vlaganjih v raziskave in razvoj so pokazale, da Evropska skupnost krepko zaostaja za ZDA in Japonsko. Pri tem je Slovenija še pod evropskim povprečjem, na 11 mestu. Znane vrste obnovljivih energij imajo tudi vsaka svoje pomanjkljivosti, zato velja še naprej iskati tudi druge možnosti. Med njimi so nekonvencionalni viri energije, katerim je skupno, da proizvajajo več energije, kot jim je dovedene. Energijo torej ustvarjajo na način, ki je še premalo raziskan, zaradi česar v Inštitutu Bion vidijo smisel vlaganja dela državnih sredstev v raziskave in razvoj teh inovativnih tehnologij.
Mag. Gorazd Lampič iz podjetja Elaphe je predstavil ključne tehnologije električnih vozil, njihovo uporabo in domet. Med prikazanimi podatki je bilo ponovno zaznati, da v večini Evropskih držav število prevoženih kilometrov na prebivalca stagnira ali upada, v Sloveniji pa strmo narašča. Podobno je tudi s trendom naraščanja emisij, čeprav smo količinsko pri teh med boljšimi. Zaskrbljujoče je, da se v naslednjih 90 letih predvideva 6-kratno povečanje letne prodaje vozil in s tem, v primeru uporabe fosilnih goriv, tudi ustvarjanje enormne količine emisij. Tudi vključujoč postopno uvedbo električnih vozil, bi emisije še vedno rahlo naraščale, edina prava rešitev pa je uvedba električnih vozil skupaj z uporaba obnovljivih virov energije. V prihodnosti lahko tako predvidevamo razmah električnih prevoznih sredstev – od skuterjev, preko mestnih avtomobilov, javnega prevoza do zmogljivih družinskih vozil.
Ugotovitve je dopolnil še Gorazd Gotovac, ki je predstavil optimizacijske metode pri konstruiranju elektromotorjev podjetja Elaphe. Te je moč z uporabo analitičnih in numeričnih optimizacij prilagoditi potrebam, oziroma namenu uporabe. Po zaslugi učinkovite optimizacije so se zmanjšale potrebe po prototipih, skrajšal se je razvojni cikel motorja, ta pa se je optimalno prilagodil posameznemu vozilu.
Primer ekološke osveščenosti je že dolga leta Kalifornija, kjer so bili eni prvi pri uvajanju okoljskih zakonov. Matic Franko (Elaphe) je predstavil dejanske vtise, kalifornijske dvoličnosti. Po eni strani že precej pestre ponudbe ekoloških vozil, po drugi strani njihove visoke cene in posledično realne prometne sestave, ki je še vedno sestavljena iz predimenzioniranih požrešnih vozil. Na srečo k propagiranju zelene prihodnosti znatno prispeva mestna uprava in seveda tudi tisti, ki si lahko privoščijo nakup dragih električnih vozil, ki pa jim kasneje, z nizkimi stroški obratovanja in predvsem z ekološko prijaznostjo, povzročajo zadoščenje. 
Prof. Dr. Miro Milanovič iz Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Mariboru, je predstavil možnosti optimalnega polnjenja električnih vozil iz omrežja. Veliki porabniki namreč sami korigirajo faktor moči, medtem ko razpršeni mali porabniki predstavljajo problem in onemogočajo centralno korekcijo. Temu primerno so se na fakulteti lotili raziskovalnega dela za razvoj pretvornika za polnjenje, ki korigira faktor moči in pri tem ne povzroča motnje na omrežju.
Zadnji predavatelj, Andrej Pečjak, je spregovoril o bogatih izkušnjah z akumulatorskimi električnimi vozili in pridobivanjem elektrike iz sončnih celic. Poleg težave, da so avtomobili vse večji in se v mestih več kot pol časa premikajo počasi ali celo stojijo v prometu, naredijo v eni mestni vožnji povprečno 10 km, pri čemer jih prvih 5 porabijo za ogrevanje. Vedno večja pa je tudi količina ljudi, ki se vozi v mesto iz obrobja tudi 4-krat dnevno. Torej je vsaj za mestni in primestni promet potreba po velikem dosegu in visokih hitrostih povsem neupravičena. Čeprav se pričakuje v prihodnosti pridobivanje elektrike iz gorivnih celic, so zaenkrat edina ustrezna rešitev baterije. Testiranja, ki so potekala na predelanem renaultu 5 in mazdi RX-8, v obdobju 17 mesecev (20.000 km), so pokazala, da so vgrajene baterije obdržale kapaciteto. Za 10-20 % se je poslabšala šele pod -5 oC. Žal pa so baterije danes tudi glavni krivec za visoko ceno električnih vozil. Zato se raziskujejo različne izvedbe, ob povečevanju proizvodnje pa se predvideva tudi zmanjšanje stroškov, upad cen in s tem boljša dosegljivost električnih vozil.
Vzporedno s predavanji so bili na dvorišču inštituta Jožef Štefan predstavljena različna vozila, ki predstavljajo okolju prijazno izbiro – od avtomobila na plin, preko hibridnih toyote prius in honde insight, pa do električnih skuterjev in omenjenih dveh domačih izdelkov – renaulta 5 ter mazde RX-8. Električna vozila je bilo moč tudi zapeljati in občutiti odličen navor elektromotorjev (z navidezno precej malo močjo) ter tišino njihovega delovanja. 
Tretji dogodek Čevelj je bil torej poln informacij, ki so nakazovale čisto in tiho prihodnost, brez smoga v mestu in neznosnega hrupa. Ob podpori primernih ustanov je očitno tudi Slovenija sposobna soustvarjati »zeleno mobilnost«. Znanja je dosti, zagona prav tako. S premostitvijo birokratskih ovir, za razvoj znanosti in tehnologije, ter pametno naravnanim razvojnim načrtom, bo »zelena dežela na sončni strani Alp« lahko še dolgo časa ostala zelena.
Aleksander Praper
Galerija
