Volvova tehnologija vztrajnikov prinaša prihranke goriva do 25 %

Volvo Car Group je zaključil z obsežnim testiranjem tehnologije kinetičnih vztrajnikov na javnih cestah – in rezultati potrjujejo, da je to lahka, poceni in zelo ekološko učinkovita rešitev.

»Testiranje tega povsem eksperimentalnega sistema za povrnitev kinetične energije je potekalo v letu 2012. Rezultati kažejo, da ima ta tehnologija skupaj s 4-valjnim turbo motorjem potencial za zmanjševanje porabe goriva do 25 %, v primerjavi s 6-valjnim turbo motorjem,« pravi Derek Crabb, podpredsednik Powertrain Engineering pri Volvu. »Dodali smo 80 KM, posledično lahko vozilo s 4-valjnim motorjem pospeši kot tisti s 6-valjnim.« Torej je potrebno upoštevati, da omenjeni prihranek ni usstvrjen na enakem motorju, temveč vključno z zamenjavo motorja za manjšega, ki skupaj z vztrajnikom razvije primerljive zmogljivosti.

Eksperimentalen sistem, znan kot Flywheel KERS (Kinetic Energy Recovery System), je nameščen na zadnjo os. Med upočasnjevanjem zavorna energija povzroči, da vztrajnik ustvarja do 60.000 vrtljajev na minuto. Ko se vozilo začne zopet premikati, se rotacija vztrajnika prenese na zadnji kolesi preko posebej izdelanega prenosa.

Motor z notranjim izgorevanjem, ki poganja sprednji kolesi je izklopljen v trenutku, ko se prične zaviranje. Energija v vztrajniku se nato lahko porabi za pospeševanje vozila, ko se prične zopet premikati, ali za pogon vozila, ko doseže potovalno hitrost.

Učinkovitejši v mestnem prometu
»Shranjena energija vztrajnika zadostuje za pogon vozila za krajši čas, vendar ima to izjemen vpliv na porabo goriva. Naši izračuni kažejo, da je motor z notranjim izgorevanjem lahko izključen za približno polovico časa med vožnjo, v skladu z novim uradnim evropskim voznim ciklom,« razloži Derek Crabb.

Glede na to, da je vztrajnik aktiviran med zaviranjem in da je trajanje shranjevanja energije (vrtenja vztrajnika) omejeno, je tehnologija najbolj učinkovita med vožnjo s pogostimi ustavljanji in ponovnimi starti. Če poenostavimo, najboljši prihranki goriva so pri vožnji v gostem mestnem prometu in med aktivno vožnjo.

Če je energija v vztrajniku združena s polno zmogljivostjo motorja z notranjim izgorevanjem, bo to avtomobilu povečalo moč za dodatnih 80 KM. Zahvaljujoč hitremu kopičenju navora to pomeni hitro pospeševanje. Testno vozilo Volvo S60 pospeši od 0 do 100 km/h v 5,5 sekundah.

Karbonska vlakna za lahko in kompaktno rešitev
Vztrajnikova pogonska moč je bila testirana v volvu 260 že leta 1980; takšni vztrajniki narejeni iz jekla so bili testirani iz strani mnogih proizvajalcev. Glede na to, da je enota, narejena iz jekla, velika in težka ter ima omejeno rotacijsko kapaciteto, to ni bila dobra rešitev.

Vztrajnik, ki ga je Volvo uporabil v eksperimentalnem sistemu je narejen iz karbonskih vlaken. Tehta okoli šest kilogramov in meri 20 centimetrov. Kolo, narejeno iz karbonskih vlaken, se bo vrtelo v vakuumu zaradi zmanjšanja izgub, ki jih povzroča trenje.

»Smo prvi proizvajalec, ki je vgradil tehnologijo vztrajnika na zadnjo os avtomobila skupaj z motorjem z notranjim izgorevanjem, ki poganja sprednji kolesi. Naslednji korak po teh uspešnih testiranjih je ocenitev, kako bi tehnologija lahko bila implementirana v naše prihajajoče modele,« zaključi Derek Crabb.

Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper