Concorso d'Eleganza Villa d'Este 2016

Obrežje jezera Como, ki leži na severu Italije, tik ob Švici, je posejano s pravljično lepimi vilami in ena izmed njih je Villa d'Este. V njenem parku se odvija ena najbolj prestižnih avtomobilskih prireditev – Concorso d'Eleganza Villa d'Este. Nekoč, v prvi tretjini 20 stoletja, so se tam prvič pričeli zbirati aristokratski lastniki najbolj elegantnih avtomobilov. Imeti pred 80 ali 90 leti avtomobil, je bilo redko. Imeti bugattije, rolls-royse, alfe, duesenberge… pa je pomenilo višek bogastva. Tako je tudi danes. Ti avtomobili so vredni več kot hiše, nekateri več kot celoletni proračuni občin, najbolj redki pa so praktično neprecenljivi.

Povezave: 
Concorso d'Eleganza Villa d'Este 2014 
Mille Miglia 2016

Pokrovitelj dogodka je že nekaj let BMW Grup, zato vedno znova tematsko na posebnih mestih razstavijo svoje starodobne modele. Tokrat so bila v dvorani predstavljena vozila , ki jim je bil skupen izraz »hommage«. Šlo je za koncepte, ki so se ozirali v preteklost znamke BMW in obujali katerega izmed slavnih modelov. Pred dvorano, na travnatih površinah parka, so bili razporejeni starodobniki znamk BMW in Mini, ki jih večinoma prispevajo lastniki iz ljubiteljskih klubov.

Prireditev Concorso d'Eleganza Villa d'Este ima vsako leto v naprej določene kategorije avtomobilov in motorjev, v katere se lahko prijavijo srečni lastniki vozil, ki kriterijem ustrezajo. Z udeležbo na prireditvi, še bolj pa z osvojitvijo katerega izmed priznanj, svojim vozilom zvišujejo vrednost, saj to potrjuje, da gre za resnično dobre primerke. Praviloma kategorije skupaj zaobjamejo dobršen del 20 stoletja in imajo smiselno tematiko. Tako so avtomobili med sabo nekako primerljivi in se lahko potegujejo za zmago med »konkurenco«.

Ob misli, da gre za izredno redke avtomobile in milijonske vrednosti, bi si marsikdo predstavljal, da je takšna razstava v kakšnem sterilnem, s kamerami in varnostniki varovanem muzeju, kjer so avtomobili ograjeni in odstranjeni od publike, lastniki pa se šopirijo v črnih Armanijevih oblekah. A ne. Morda bi tako zgledalo v germanskih državah? V Italiji, Angliji in Ameriki, kjer potekajo primerljivi dogodki, je vzdušje izjemno sproščeno, saj tudi s tem posnema nekdanje čase, ko je na ta dogodek imela dostop res le bogata smetana in se ni bilo bati nekulturnih ali kakor koli drugače težavnih obiskovalcev.

Tako so tudi v današnjem času avtomobili enostavno razporejeni po parku Ville d'Este, pod milim nebom, večinoma neograjeni, vsekakor pa brez varnostnikov ali našopirjenih lastnikov. Na travi so namreč razpršeni ležalniki in sproščeno oblečeni lastniki ali lastnice zleknjeni opazujejo mimoidoče, komentirajo svoje avtomobile in brez težav odgovarjajo a vprašanja. Večina jih ima dovolj denarja, da bi marsikakšnega japija kupila z avtom, hišo in podjetjem vred, a tega ne kažejo. Ko si dovolj samozavesten, tega ne rabiš več poudarjati in vzdušje na takšni prireditvi je res prijetno. Vsak avtomobil ali motocikel ima svojo zgodbo in lastniki jo radi povedo.

Razstavi in klepetom v parku sledi izbor zmagovalcev. V tistem času publika in žirija odda svoje glasove, nakar se pričnejo avtomobili seliti proti odru, kjer drugega za drugim predstavijo. To je redek trenutek, ko je z nekaj sreče možno narediti kakšno fotografijo, saj so v parku praviloma vsi obkroženi s publiko. To so tudi posebni trenutki, ko zarohnijo 50 in več let stari motorji, ko te skulpture na kolesih oživijo in se po peščeni stezi popeljejo med občudovalci. Če kdaj, potem na takšni prireditvi vidimo, kako zvok vpliva na ljudi. Vsakič znova, ko lastniki zaženejo motorje, obiskovalci dobesedno tečejo v smeri zvoka, da bi videli kateri avtomobil tako rohni. Športni modeli so zelo glasni, še posebej italijanski, velike limuzine pa so praviloma (kljub starosti) skoraj neslišne.

Tako kot na vseh tekmovanjih tudi na Concorsu ne more zmagati vsak in kljub brez izjeme odličnim avtomobilom nagrade poberejo res izjemni primerki. Ko se prične podelitev priznanj pa se dogodek tudi zelo hitro konča. Kar nekako sunkovito se zazdi, da je vrhunec hkrati tudi konec in je tisto celodnevno umirjeno vzdušje pretrgano zelo na hitro – verjetno pri redkih zaradi veselja, pri večini zaradi razočaranja? Obiskovalci pa so le težko razočarani, saj ta prireditev vsako leto znova pusti neizbrisen vtis popotovanja v neko drugo dobo s strastjo in čustvi prepojenega avtomobilizma, ki se vedno bolj končuje.

Celotni rezultati: povezava

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper

Povzetek rezultatov:

Galerija tekmujočih starodobnikov