Kar 14 let uspešne prodaje prvega modela gotovo govori o uspeli zasnovi le tega. S tem je logična toliko večja odgovornost pri snovanju naslednika. Primerek o katerem govorim je Renaultov twingo, ki smo ga pred kratkim že preizkusili v športni izvedbi GT. Tokrat je na test zapeljal v bolj ljudski različici, za katero se pričakuje, da bo najbolje prodajana - namreč z 1,2-litrskim motorjem in opremo dynamique. Malček je po toliko letih praktično povsem drugačen od predhodnika, a še vedno mu je ostala simpatičnost, ki je osvajala številne mimoidoče.
Zunanjost
Renaultov twingo prve generacije je leta 1993 na svet pogledal z nenavadno mikro-enoprostorsko obliko in simpatičnimi lučmi, ki so spominjale na radovedne očke. Do drugega twinga je minila doba, v kateri je večina avtomobilov zamenjala že dve generaciji. A Renaultov navihanček je dolgo vztrajal. Zato tudi ni nenavadno, da novinec kljub istemu imenu deluje precej resnejši in masivnejši od predhodnika. Ne le, da je izgubil ovalne lučke, tudi prelom v prednje steklo ni več enoprostorski, ampak je prednji del vidno daljši. Skladno s trendi je občutno pridobil v vse dimenzije in tudi na masi. Prednji del je videti zelo simpatično, a še vseeno manj igrivo kot v prvi generaciji. Pri zadku pa so oblikovalci, po mnenju večine in tudi mojem osebnem mnenju, izgubili večino simpatij, saj so ga zasnovali skrajno praktično, a kar preveč oglato in grobo. Kljub vsemu je tudi nov twingo prepoznaven avtomobilček, ki so ga v testnem primeru oplemenitili še dodatki kovinske barve, v športnem slogu modela GT, zaradi česar je bil ob srečanju videti celo precej agresivno.
Notranjost
Notranjost je naredila od prejšnje generacije zelo velik korak. Videti je krepko masivnejša, navidezno varnejša in tudi lepše izdelana, čeprav bi se to področje še dalo izpiliti. Sicer je še vedno odeta v trdo plastiko, a ta zaradi dvobarvnosti in zanimive strukture ne deluje ravno dolgočasno. V spomin na prvo generacijo twinga je večina informacij še vedno prikazanih na sredini armaturne plošče. Le izza volana na peclju štrli merilnik vrtljajev - na enak način kot pri trojčkih citroen C1, peugeot 107 in toyota aygo.
Prostornost
Ena najbolj pohvaljenih lastnosti prvega twinga je bila odlična prostornost glede na zunanje dimenzije. Kljub le 3,6 metra dolžine in precej masivnejšemu videzu potniškega prostora je tudi novi twingo razveseljujoče prostoren. Na prednjih sedežih se ni za pritoževati. Druga vrsta je namenjena dvema potnikoma, ki si lahko po zaslugi kar 22- centimetrskega ločenega vzdolžnega pomika sedežev, priskrbita dovolj prostora pred koleni. Seveda na račun prtljažnika. Ob povsem nazaj potisnjenih zadnjih sedežih utegnejo biti že malo napoti vodila za vzdolžni pomik, ki segajo daleč naprej predvsem zaradi načina zlaganja sedežev. Tudi po širini zadaj ne zmanjka prostora, pač pa prej po višini. Omeniti velja, da je prostora nad glavami malenkost več kot pri različici s pomično stekleno streho.
Prtljažnik
Velika prtljažna vrata, med majhnimi zadnjimi lučmi, imajo na notranjo stran obešeno trdo poličko za pokrivanje prtljažnika. Ta je ob povsem nazaj potisnjenih zadnjih sedežih precej majhen. V osnovi namreč meri le 165 litrov. S pomikom enega ali obeh zadnjih sedežev naprej, se povečuje do 285 litrov. Če še to ni dovolj, se je treba odreči zadnjima potnikoma in sedeža zložiti ob naslona prednjih. Tako pridobimo 959 litrov praznine za voznikom in sopotnikom.
Ergonomija
Že pri prvem testu smo precej spregovorili o ergonomiji. Tokrat sem jo še bolj vzel pod drobnogled. Čeprav je sedanje in položaj za volanom bistveno boljše kot pri predhodniku, bi se ga dalo še izboljšati, saj je volan precej položen in bolj oddaljen, kot bi bilo optimalno. Pogled na merilnike in berljivost informacij je brez pripomb, kakor tudi pogled okoli karoserije. Marsikdo se je ob vstopu čudil nad nenavadnimi kljukami, ki so podedovane od prvega twinga. Zadaj sedeči so si želeli vsaj bočnega odpiranja stekel. Položaj sredinskih zračnih rež pa je takšen, da težko pihajo naravnost, kaj šele navzdol. Ker sovoznik nima svojega ogledala, ga je v testnem primeru razveselil »make-up box« z vgrajenim ogledalcem. No, troblja v obvolanski ročici in odsotnost obešal za obleke sodita k francoski kulturi. K tej spada tudi v celoti dobro počutje potnikov in za ta rang avtomobila nadpovprečen zvok audio sistema, ki je imel v sovoznikovem predalu še priklop za zunanje medije. Tako bi načeloma za novega twinga lahko rekli, da zna poskrbeti za potnike.
Mehanika in zmogljivosti
Prvi del testa novega twinga je torej obdelal področja, ki bi jih lahko preučili kar v mirovanju in so dejansko prinesla največji napredek nove generacije. Motor v testiranem primerku pa je sodil med preizkušene izdelke, ki smo jih lahko spoznali že v katerem izmed starejših renaultov. Iz 1,2-litrske prostornine je s pomočjo šestnajstih ventilov pridelal 75 KM in 107 Nm navora pri 4250 vrtljajih. Hladen je v prostem teku deloval nekoliko robato in se je kdaj občutno stresel. Kasneje se je pokazal v bolj kultivirani luči, saj se je enakomerno zavrtel preko celega območja vrtljajev. V vsakodnevni uporabi je deloval dovolj zmogljiv, lahko bi rekel, celo živahen. Navsezadnje 170 km/h najvišje hitrosti in 12 sekund za pospeševanje do 100 km/h nista slaba podatka. V kombinaciji s povprečno natančno, a lahkotno tekočo ročico petstopenjskega menjalnika, tudi prehitevanja niso problem. Več težav je predstavljalo premagovanje vzponov s polnim vozilom. A zdi se, da je šlo v tem primeru za napako testnega twinga, katerega motor je pod izrazitimi obremenitvami občasno pričel drgetati. Verjetno gre v tem iskati tudi razlog za nekoliko višjo porabo, kot smo je bili sicer vajeni od tega motorja. Najnižje povprečje je namreč dosegla pri 6,0 litra, najvišje pa pri 7,8.
Vožnja
Podvozje twinga je v tej srednje motorizirani različici naravnano na udobje. Zato ponudi predvsem mehko vožnjo. Lepo se spopade s cestnimi neravninami in makadamom. Pri tem se pozna nekoliko višja obutev kot pri modelu GT, kar v ovinkih prinese več nagibanja in bolj plavajoč občutek. Zaradi majhnih dimenzij je twingo igrivo okreten v mestnem prometu in skozi ostre ovinke. V prvem primeru je mehek volan pozitivna lastnost v drugem pa si bi želeli več občutka s cestišča, čeprav je lega in vodljivost v novi generaciji krepko boljša kot v prejšnji.
Zaključek
Renaultov twingo je avtomobil, ki osvaja s simpatičnim videzom in igrivo voznostjo. Po 14 letih je odrasel in s tem izgubil nekaj otroške navihanosti. Pridobil pa je občutek masivnosti, sodoben dizajn in v paketu dynamique tudi dovolj opreme, da je požiranje kilometrov z njim prijetno opravilo. Ob 90 € doplačila za boljši audio sistem in daljinec ob volanu je namreč cena testnega modela znašala 9980 €, kar je na nivoju kakšnega že malo večjega, a seveda malo manj opremljenega malčka.