Renault laguna 2,0 turbo proactive dynamique

Tretja generacija Renaultove lagune je prišla postopoma, medijsko pazljivo pripravljeno. Pričakovanja so bila velika, saj je tudi potencialnih kupcev veliko. Oblikovalci so tudi v najnovejši izdaji ohranili značilno kombilimuzinsko silhueto, a spremenili vse ostalo. Laguna je s sprednjega dela videti precej agresivna, mišičasta. Poleg nenavadnih luči se zdita zanimiva kromirana poudarka v odbijaču in velika reža preko cele širine. S strani v oči pade nekoliko nenavaden prelom pločevine, ki poteka preko boka od prednjih koles do zadnjih luči in se ne sklada s prevladujoče ravnimi potezami, ampak želi z ukrivljenostjo poudariti dinamičnost. Zadki so na Renaultih vedno znova deležni nepričakovanih potez. Tudi tokrat se je vanj marsikdo obregnil:  »A niso luči malo previsoko? A se ne zdi, da je predel med lučema nekoliko majhen, pa še znak je tam?« Slišati je bilo pripombe. Med njimi tudi ugibanje, da bi lahko nova laguna bila tudi citroen. A po tednu dni se človek navadi na prednje luči, bočno linijo in tudi zadek - še posebej, če luči pogleda ponoči, ko visoko nameščeni lok iz diod naredi podoben vtis kot pred leti Maseratijev GT.

Notranjost je pri lagunah doslej vedno znala izraziti vsaj nekaj francoske elegance. V testnem primeru je oprema dynamique prinesla prevladujočo črnino, ki pa so jo zelo lepo popestrili zajetni vstavki z videzom aluminija. Tekoče in prijazne linije, lepi gumbki in brezhibna skladnost so naredili dober vtis. Sedeži odeti v kombinacijo usnja in tkanine so bili sešiti s poudarjeno kontrastnimi svetlimi šivi. Volan je bil majhen, prijetno debel in na spodnjem delu športno prirezan. Nočna rdeče-bela osvetlitev pa je pričarala prijetno vzdušje. Kar se videza tiče torej pohvale! Ni le lep, skladen in svež ampak tudi dovolj izviren, prijetno bivalen in celo nekoliko prestižen. Res pa je, da se moram pri novih avtomobilih vedno znova obregniti v trde plastike in laguna nikakor ni izjema. Iz mehke in lepe plastike je narejen le zgornji del armaturke. Vse ostalo je trdo in deluje precej votlo, kar je verjetno bilo povod za zbujanje črička na slabi podlagi. Ampak tudi pri konkurenci žal večinoma niso prav nič na boljšem. No, bojda je kar 17 % plastik v laguni že recikliranih, pa vseeno upam, da to niso tiste najbolj na očeh.

K francoskem udobju se v mislih lahko prišteva tudi prostornost. Nova laguna je, kot vsi ostali avtomobili zadnje generacije, ponovno večja od predhodnice, saj v dolžino meri kar 4,7, v širino pa 1,8 metra. To se pozna tudi v notranjosti. Sploh na prednjih sedežih se nadpovprečno udobno sedi in premagovanje daljših razdalj je povsem brez problemov. Zadnja klop razvaja precej manj, saj že z obliko poudarja dobro sedenje dveh odraslih oseb, medtem, ko na sredino raje posadite koga precej manjšega. Dobri in dovolj bogato dimenzionirani sedeži lepo podprejo telo, vendar odškrnejo prostorske centimetre in navidezno pomanjšajo kabino. Še posebej spredaj gre pohvaliti prijetno oblikovane vzglavnike, ki lepo podprejo glavo. Zadaj sedeči bodo veseli zračnih rež na koncu medsedežne konzole in obešal za obleko, ki pri renaultih niso vedno samoumevna. Do komolcev pa nista prijazni plastični držali za pijačo v zadnjem sredinskem naslonu za roke.

Tako spredaj kot zadaj laguna ponuja vsaj nekaj odlagališč, a njihovo število nikakor ni rekordno. Sploh med sedežema se bi dalo pridobiti še kaj prostora, predal pred sovoznikom pa bi lahko imel ključavnico. Po drugi strani pa je v zadku na voljo 450-litrski prtljažnik, ki ga je moč povečevati s podiranjem zložljive zadnje klopi vse do maksimalnih 1377 litrov. Po zaslugi dvojnega dna in povsem pravokotnih linij naredi dober vtis. Glavna prednost kombilimuzine pred limuzinami pa tudi v tem primeru ostaja velika odprtina, katere vrata se odprejo daleč nad glave.

Laguna v novi generaciji naj bi še posebej poudarila lagodje upravljanja in pri tem ji gre res izreči pohvale. Lepo oblikovana kartica (približno ploščine kreditne kartice) nadomešča ključ in omogoča, da je voznik nikoli ne vzame iz denarnice, ampak avtomobil odpre le z dotikom kljuke, zažene s pritiskom na gumb in zaklene z oddaljevanjem od vozila. Položaj za lepim in dobrim volanskim obročem je brezhiben, merilniki pregledni, ročno zavoro pa nadomesti električna, ki se je po premiku samodejnega menjalnika v položaj za parkiranje samodejno sprožila, pri speljevanju pa tudi lepo samodejno sprostila. Sama lagodnost upravljanja je torej res na počitniškem nivoju, ki ga asociira ime Laguna. Renault je pri laguni na sredinsko konzolo namestil le najnujnejše funkcije, vse podrobnejše nastavitve pa se tokrat upravljajo z multifunkcijskim gumbom pred sredinskim naslonom za roke. Ta na srečo vsebuje še nekaj dodatnih gumbkov in upravljanje z njim ni zahtevno. Bolj nenavadni se zdijo gumbi klimatske naprave, s katerimi utegnejo imeti probleme predvsem tisti z debelimi prsti. Testni avtomobil se je ponašal z ozvočenjem Cabase, ki je predvajalo lepo čist zvok, a trde plastike so ga občasno pokvarile s slišno vibracijo. Vgrajena navigacija Carminat je sicer lepo pokrila slovenski avtocestni križ in par največjih mest, vse preostalo pa je bil en sam travnik, kot bi se vozili sredi Afrike.

V testnem avtomobilu je svoje delo opravljal 2-litrski bencinski štirivaljnik, ki je omogočal več kot le lenarjenje. 170 KM za skoraj 1500 kilogramov težek avtomobil sicer ni impresiven podatek, a po zaslugi turbinskega polnilnika proizvede ugodnih 270 Nm navora. Spojen s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom Proactive deluje motor zmogljiv, vendar istočasno precej bolj namenjen hitrim lagodnim vožnjam kot pa divjanju po ovinkasti cesti. 220 km/h najvišje hitrosti je lep podatek, pospešek do 100 km/h v 9,2 sekunde pa tudi. A v resnici laguna s tem motorjem ni športnica, pač pa udobna, suverena kombilimuzina. Zaradi zveznega pospeševanja se hitrost in pospeški kar prekrijejo in potrebno je biti pozoren na merilnik hitrosti. Na avtocestah je avtomobil prijeten in tih, preganjanja v visoke vrtljaje pa nima najbolj rad in je v resnici tudi nepotrebno. Menjalnik v višje prestave lepo prestavlja, precej bolj grob pa je navzdol – še posebej pri ročnem prestavljanju. Morda bi si zaželeli še izbiro različnih programov delovanja menjalnika, recimo sport, comfort in winter, a načeloma je obstoječi dokaj dobro prilagojen značaju avtomobila. Značaj lagune pa ni nič več samo udoben in umirjen, ampak s takšnim motorjem že omogoča kar nekaj užitkov pri vožnji. Izkoriščanje slednje možnosti ali za lagodna križarjenja ali živahno vožnjo pa se zrcali v ekstremih porabe, ki je na testu segala med 9,5 in 12,7 litra. Povprečje celotnega testa se je ustavilo na 10,4.

Oblikovna preobrazba lagune, ki prinaša bolj dinamično podobo se sklada tudi z novim podvozjem. To je ob 17-palčnih kolesih lahko všečno tudi športnejšim voznikom, kar ni bila ravno odlika prejšnje generacije. Nova laguna sicer še vedno ostaja prijetno udobna, mirna, tiha in stabilna na avtocestah, a prinaša opazno  manj plavanja in dobro vodljivost. Krmilni mehanizem je še vedno lahkoten, a precej neposreden in omogoča dobro okretnost ter znatno bolj natančno vodenje skozi ovinke kot pri predhodnici. Nizka obuja in izrazitejša trdota sicer pomenita bolj grobo požiranje cestnih robov, a še vedno tudi na makadamu prijetno prebavljanje neravnin. Sama po sebi je torej laguna še vedno zelo prijetno vozen avtomobil, ki pa v aktualni izdaji širi krog kupcev tudi na tiste z bolj temperamentnim voznim slogom.