Nissan qashqai 1,5 dCi 2WD tekna connect

Qashqai je že vse od predstavitve Nissanova uspešnica. Čeprav bi morda lahko v vodstvu znamke spali na lepih prodajnih številkah, so pripravili prenovo še preden je oblika pokazala  izrazite sledi staranja. Qashqai je tako v lanskem letu pridobil nov obraz, s tanjšimi lučmi, drugačno masko in agresivnejšim odbijačem. Na srečo so ohranili privlačni gubici na pokrovu motorja. Nespremenjena boka se prevesita v zadek, kjer je opaziti le elegantnejšo grafiko zadnjih luči. Prenovljeni  model kot celota deluje bolj agresiven in manj čokat.

Resnejši zunanji videz je s sabo pripeljal tudi spremembe notranjosti. Ta je bila v testnem primeru sicer zelo varčna z barvami, oziroma odeta v sivinske tone, a oblikovno lepo skladna in  popestrena z imitacijami aluminija. K všečnosti je prispeval videz sedežev in oblazinjenja, s kontrastnimi šivi vred.  Bolj urejena je poslej sredinska konzola z velikim ekranom. Opazno lepši so   merilniki, izdelava qashqajeve notranjosti  pa deluje kompaktna in natančna. 

Prenova seveda ni vplivala na prostornost, ki je bila že pred tem qashqajeva dobra stran. Spredaj je namreč občutek prostornosti zelo dober, zadaj pa se tudi ni moč pritoževati glede centimetrov, ki so na voljo za noge in glave. Z uporabo sredinskih naslonov za roke in ob štirih potnikih, je prostor najbolj smiselno in prijetno zapolnjen.  Nekaj malega glede uporabnosti bi lahko izboljšali  pri režah za ventilacijo. Čeprav so  glede smeri pihanja zraka pestro nastavljive, žal zanje niso predvideli kolesc za uravnavanje količine pretoka. Dodaten plus bi bil, če bi ločene reže namenili tudi zadaj sedečim potnikom.

Qashqai potnikom ponuja dobro uporabnost. Prenova je prispevala dodatna odlagališča, zato je možnosti za razporejanje manjših predmetov v kabini dovolj. Prtljažni prostor je bil ena izmed kritik kupcev, saj si je predvsem zaradi njega Nissan omislil različico Qashqai+2 in v njej ponudil tudi vzdolžno pomično zadnjo klop. Če bi to naredili v navadni izvedbi bi verjetno zadostila večini potreb. Po drugi strani pa 410-litrski volumen prtljažnega prostora ni majhen za 4,33 metra dolgo vozilo. S podiranjem naslonov zadnje klopi ga je možno povečevati do največ 1530 litrov. Med manjše želje bi lahko zapisali nižji rob prtljažnika, višje odpiranje vrat in ravno dno po povečevanju.

Vozniku je na voljo visok, prijetno sproščen in dovolj izdatno nastavljiv sedežni položaj. Preglednost okoli vozila je dobra, veliko boljša pa je tudi preglednost informacij na novih merilnikih in povečanem prikazovalniku med njimi. Ta poslej izpisuje več podatkov, pri čemer bi izpostavil všečen prikaz porabe goriva. Nekoliko manj odlična je sprememba namestitve velikega osrednjega ekrana, ki sicer nudi upravljanje več funkcij, a je zaradi nižje namestitve manj »na očeh«. Ob uvedbi vzvratne kamere so zagrešili nenavadno potezo – ni je namreč možno kombinirati z zadnjimi parkirnimi senzorji.

Motor v preizkušenem modelu je predstavljal osnovno dizelsko različico, ki jo je moč dobiti zgolj s prednjim pogonom. V takšni kombinaciji qashqai odkrito priznava, da mu ni do terenskih preizkušenj. Oznaka 1,5 dCi govori o že večkrat preizkušenem Renaultovem motorju. Tudi tokrat se je pozitivno izkazal. 106 konjičev in 240 Nm navora ob 1,4 tone težkem praznem vozilu ne obeta živahnosti. A pri normalni vsakodnevni uporabi se zdi ta motor zelo dobra izbira, saj 177 km/h najvišje hitrosti in 12,2 sekunde za pospešek do 100 km/h večini potreb zadoščata. Res motorček ne mara povsem spodnjega območja vrtljajev, saj se pritoži s stresanjem, a za to se oddolži z ugodno nizko porabo, ki je v povprečju testa znašala 5,9 litra. Sicer je odstopanje od minimalnih 4,2 do maksimalnih 8,3 litra precejšnje, a realno se je zlahka moč voziti med 5 in 6 litri. Malenkost je razočaral le menjalnik. Prestavna ročica pri menjavi v nižjo prestavo se je nekajkrat zataknila, čeprav je večino testa svoje delo opravljala z dovolj hitrimi in natančnimi gibi.

Že pred prenovo se je qashqai lahko pohvalil z obro lego in vodljivostjo, ki je od vozila SUV-jevskega videza ne bi pričakovali. Je pa bil zato neotovorjen že skoraj pretrd za makadam. Po novem je malo drugače. Testni model je zaradi 17-palčnih koles še malenkost pridobil na stabilnosti v ovinkih, a hkrati se je zdel tudi na makadamu bolj uravnoteženo vzmeten – prednji in zadnji del sta luknje požirala enakomerno, medtem, ko smo pri preteklih testih opažali trše vzmetenje zadka. Dodatna zvočna izolacija je znižala raven hrupa v notranjosti, še vedno pa se v dežju šum sliši predvsem izpod zadnjih koles.