BMW GINA

Potem, ko se BMW-jevo oblikovanje pri najnovejših modelih (X5, 3 coupe, 1 coupe) spet malo umirja od nenavadnih poskusov, so tokrat ob otvoritvi BMW muzeja presenetili s povsem svojstvenim konceptom imenovanim GINA. Čeprav se ime sliši precej italijansko dejansko pomeni skovanko, ki pomeni geometrijo in funkcije v N-kratni izvedbi. Sam po sebi koncept oblike in prepletanja linij ni nov, saj so na podlagi koncepta X-coupe, ki ga je naznanil, črpali precej potez tudi pri aktualnem Z4. Tudi sama filozofija »GINA« je že znana iz preteklih BMW-jevih stvaritev, vendar se je prekrito uporabljala le v oblikovalskem centru, tokrat pa so njene značilnosti strnili v koncept, ki jo javnosti prikazuje v vsej njeni multifunkcionalnosti.

Bistvo koncepta atraktivnega roadsterja ni toliko v sami obliki, ki je napram sedanji ponovni »umirjenosti« BMW-jev precej »razmetano krivuljasta«, kot v ideji, ki tiči za njo in nakazuje vizionaren pristop k oblikovanju. BMW GINA ima pomen v »navidezno živi« obliki. Toga oblika kot jo pri avtomobilih poznamo je pač pogojena s trdimi sestavnimi deli, oziroma pločevino. Pri BMW-ju so se stvari lotili drugače. Preko aluminijastega prostorskega okvirja so poveznili »kožo« avtomobila, ki pa tokrat ni toga. Namesto pločevine ali plastike so uporabili fleksibilen napreden tekstil, ki je dimenzijsko in temperaturno obstojen ter odporen na vremenske pogoje. Poveznili so ga preko spodnje konstrukcije, ki s pomočjo žičnatih podpornih elementov ustvarja ključne linije med katerimi se razteza tkanina. S tem so dosegli tudi edinstveno celovitost avtomobila, ki nima klasičnih vidnih sestavnih delov, kot so blatniki, odbijača, vrata, pokrov motorja, pokrov prtljažnika, ampak je celotna karoserija sestavljena navidezno brez spojev iz zgolj štirih delov.

Odrekanje togi pločevini prinese nove zanimive možnosti. Trda konstrukcija pod zunanjo kožo se namreč v določeni meri lahko celo premika s pomočjo elektromotorjev ali elektro-hidravličnih elementov. Na ta način Gina spreminja svoje krivulje, oziroma videz optimalno glede na dano situacijo (aerodinamika, pritik k tlom...) oziroma glede na želje voznika. Čeprav je tekstil sam po sebi napet in deluje trdno, je dovolj fleksibilen, da se prilagaja spreminjajoči se nosilni osnovi. Ko se odprejo vrata, se tkanina naguba, a tečaji niso vidni…kot bi se nagubala koža ob upogibu. Premikajo se celo gube na pokrovu motorja, za servisiranje pa so predvideni rezi po katerih se tekstil razpre na servisih. Ugibamo lahko, kakšni bi bili stroški popravila takšne karoserije, a pomirja misel, da so model s tkanino oblekli v zgolj treh urah.

Nadaljnja zanimiva ideja je, da se določene funkcije pojavijo šele, ko so potrebne. Prednje luči so tako skrite in se pojavijo šele ob vklopu. Elektromotorčki razprejo tekstil in luči lahko posvetijo. Zadnje seveda zahtevajo manjšo svetilnost in so ves čas skrite kar pod prosojnim tekstilom ter svetijo skozenj. Ob višanju hitrosti se zadnji spojler pod tkanino poviša in spremeni obliko zadka tako, da ta bolj pritisk a k tlom, pri tem pa seveda deluje zlit s preostalo karoserijo in brez opaznih štrlin. Pri potrebi po dodatnem hlajenju motorja svoj zajem zraka povečajo tudi prednje »ledvičke«. S tem raztezanjem materiala se seveda poveča napetost na drugih mestih, kar pa elektromotorčki kompenzirajo s spremembo drugih linij na prednjem delu, kar dejansko pomeni, da se sprememba uravnoteži na večji površini in karoserija spremeni svoj celosten videz.

Podobno kot zunanjost deluje živa tudi notranjost. GINA filozofija oblikovanja namreč ne zajema le zunanjosti ampak tudi ergonomijo, funkcionalnost in bogato individualizacijo, ki omogoča vozniku, da vozilo prilagaja po svojih željah. Del te filozofije je tudi multifunkcijsko upravljanje iDrive, ki smo ga prvič spoznali v BMW seriji 7. Potrebni elementi v notranjosti vizionarskega modela GINA so zreducirani na minimum in vozniku prilagodljivi. Ko je vozilo parkirano so tudi volan, sedeži in upravljalni elementi v fazi mirovanja, kar omogoča lahek vstop. Po vstopu voznika se sedež prilagodi njegovim dimenzijam, vzglavniki se pomaknejo v pravilen položaj, volan se nastavi optimalno in tudi merilniki postanejo dobro vidni. Sama po sebi deluje tudi oblika notranjosti zlita z zunanjostjo, saj prehajata ena v drugo. Ogledala so integrirana v okenski okvir, linije se prelivajo, upravljalni elementi pa se prilagajajo trenutnim potrebam. GINA tako deluje avtomobil poln življenja in dinamike.

Kljub izredno domiselni in futuristični zasnovi, ki napram obstoječim vozilom nakazuje resnično drastičen preskok, je precej stvari na modelu realnih. Pod prednjim delom se namreč nahaja BMW-jev osemvaljnik, ki gromki zvok razširja skozi dve izpušni cevi na zadku. Roadster je postavljen na 20-palčna kolesa in spredaj ter zadaj pretok zraka optimizira s spojlerjem oziroma karbonskim difuzorjem. Dolg prednji del in kratek zadek sta značilna za klasične roadsterje kljub nenavadnim linijam koncepta. Nekaj tradicije v njegovo podobo pa vnaša tudi vetrobransko steklo, katerega okvir ima letvico po sredini, kakršno poznamo iz začetka 20 stoletja.

BMW je s konceptom GINA nakazal ustvarjalne sposobnosti svojega oblikovalskega studia in tudi pokazal, da je trend bodočih vozil v fleksibilnosti in iondividualizaciji. Nekateri to počnejo z zapletenim magnetnim poljem in spreminjanjem karoserije iz nano-delcev, BMW je to rešil enostavneje in ceneje. Poleg tega so s konceptom pokazali tudi možnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija hitrega razvoja prototipov (rapid prototyping), ki omogoča bogato individualizacijo. Gospod Bangle, kljub nekaterim konceptom, ki med ljubitelji klasične estetike niso poželi odobravanja, vendarle s takšnimi pristopi kaže željo po spreminjanju tradicionalnega avtomobilskega oblikovanja. Všečnost ali ne? Pojem je relativen. Za priznati pa mu je pogum in inovativnost.

Galerija: