Obisk dražbe RM Sotheby's Villa Erba

Obisk ene najbolj ekskluzivnih avtomobilskih prireditev na svetu - Concorso d'Eleganza Villa d'Este - je že sam po sebi užitek za ljubitelje avtomobilov. Še poseben bonus pa lahko doživimo vsaki dve leti, ko dražbena hiša RM Sotheby's v Comu priredi tudi dražbo, kamor pripeljejo res izjemne primerke starodobnikov. Seveda so izjemne tudi cene. Ogromno je v današnjem času za avtomobil plačati 50.000 ali 100.000 €, a ko se dražba začne pri izklicni ceni milijon ali več, se običajnemu smrtniku zazdi, da je v nekem drugem svetu.

V sodobnem času se marsikomu zdi avtomobil zgolj še nujno zlo, premet, ki ga bo čez nekaj let prodal, njegova vrednost pa bo le vedno manjša. V potrošniški dobi je ljubiteljstvo nekaj nepotrebnega. A ohranjanje avtomobilov v pozno starost, skrb za njih in njihovo pristnost ne pomeni zgolj ljubiteljstva. Avtomobili so lahko tudi zelo dobre investicije, če so dovolj redki in zanimivi, kar je pokazala tudi raziskava, ki je nakup starodobnikov v času krize uvrstila na najvišje mesto po donosnosti. Seveda pri tem ne gre za povsem običajne modele stare 30 in več let, ampak večinoma res posebne, odlično ohranjene primerke, ki imajo za sabo zanimivo zgodovino. Trg klasičnih avtomobilov se je v četrt stoletja povečal iz 50 milijonov na 1,3 milijarde in najmočnejša dražbena hiša na svetu, RM Sotheby's, danes avtomobile prodaja dražiteljem iz kar 70 držav, tako »v živo«, kot preko interneta in telefona.

Prvič sem imel priliko dražbo RM Sotheby's obiskati leta 2015 in tudi letos sem se tega dogodka še posebej veselil. Lepo sončno sobotno popoldne, v objemu elegantnega parka vile d'Este, ob jezeru Como, se je odvijal prvi dan ekskluzivnega dogodka Concorso d'Eleganza villa d'Este. Medtem, ko smo dopoldne preživeli pri vili D'Este, smo se popoldne nekateri udeležili tudi dražbe RM Sotheby's, pri vili Erbi, kamor se je naslednji dan preselilo dogajanje Concorsa.

Pod posebnim paviljonom, v parku vile Erbe, je obiskovalce pričakala lepo razvrščena, brezhibno sijoča pločevina starodobnih motociklov in avtomobilov, pa tudi večno lep gliser Riva. Počasi sem se sprehajal med predstavljenimi vozili, si ogledoval podatke, cene, občudoval čudovite detajle, primerjal dizajn glede na starost in seveda fotografiral. Kako neverjetno lepi so bili detajli! Kakšna plastika neki? Čudovito obdelana kovina, les, usnje. Merilniki, kljuke na vratih, ogledala, napisi, volanski obroči… še in še elementov, ki jih pred pol stoletja pač niso računalniško zmodelirali in brizgali iz plastike. Obline avtomobilov so dajale jasno vedeti, da jih je narisala in izdelala roka mojstra, ne kombinacija računalnika in stroja. To je drugi svet! Svet prav posebne estetike.

Ocenjene vrednosti so že pri motociklih segale preko pol milijona evrov! Model Borough Superior SS80 De Luxe, letnik 1933, so ocenili med 500.000 in 700.000 evri! Potem pa avtomobili… Ahhhh! Najmanj je bilo treba zbrati 80 tisočakov za austin healeya 100-4 BN2, cene drugih pa so rasle v sto-tisoče in milijone. Prisotni so bili primerki zvenečih znamk – od italijanskih Alfe, Ferrarija, Lamborghinija, Lancie in Maseratija, preko nemških Audija, BMW-ja, Mercedesa in Porscheja, angleških Austin-Healeya, Aston Martina, Bentleya in Jaguarja, do francoskih Bugattija in Talobota-Lago. Prav slednja znamka, danes praktično neznana, je bila zastopana z dah jemajočim primerkom aerodinamičnega avtomobila, ki bi zlahka bil skulptura v galeriji – zvezda prireditve je bil nedvomno Talbot-Lago T150-S SS »Gooutte d'Eau' Coupe by Figoni et Falaschi! »Uf, to pa mora biti drago« sem pomislil. Ocena vrednosti je presegala tri milijone! Ja, konkretna investicija v prihodnost.

Približala se je ura, ko so avtomobile pričeli seliti proti odru, kjer se je odvijala dražba. Redka prilika, da je bilo te drage mojstrovine možno videti v gibanju. Ob rohnenju 6-, 8- in 12-valjnih motorjev sem pomislil, v kako sterilne turbo trivaljne čase prihajamo. Ne gre se čuditi, da je iz Italije izviralo toliko vrhunskih opernih pevcev, skladateljev, glasbenikov. Ti motorji so v prostem teku, za današnje razmere, sicer rohneli in skoraj ropotali, a z višanjem vrtljajev se je zvok spremenil v pesem iz izpušnega sistema, ki je bil na nekaterih videti kot okorne štrleče troblje. A vse te zvoke so ustvarili brez elektronike, brez zvočnih simulatorjev, ojačevalcev, elektronsko krmiljenih loput. Pristni zvoki mehanike in valovanja zraka! Tako pojoče so avtomobili odgrmeli drug za drugim izpod paviljona v čakalno vrsto proti odru.

Postavil sem se ob oder, kjer so za pultom že čakali predstavniki dražbene hiše RM Sotheby's, počasi pa so se polnile tudi tribune. Vodja dražbe je delno v angleščini, delno v italijanščini nagovarjal goste sedeče na tribuni. Prvi je bil na vrsti izredno lep klasičen čoln Riva Tritone, letnik 1961, ki je še danes videti kot prava lesena mojstrovina, ravno prav začinjena s kromom in usnjem. Seveda ga niso pripeljali pred oder, a vseeno so zanj iztržili skoraj 200 tisočakov. Sledili so motocikli, ki so jih izbrali pod skupno temo Moto ikone – od cafe racerjev do superbike. Od BMW-ja, Borougha, Gilere, Egli-Vicenta, Honde, Indiana, MV Auguste, Nortona do Zundapa. Najnižjo vrednost je dosegel AJS 18C, letnik 1954, in sicer 12.870 €, prej omenjenega Borougha pa niso prodali, temveč je bil najdražji prodani motocikel BMW RS 54, iz leta 1954, prodan za 143.325 evrov.

Na vrsto so prišli avtomobil, ki jim je dražba v osnovi namenjena. Lepo počasi so se premikali po pesku in tačas smo lahko slišali njegove osnovne podatke ter nekaj zgodovine. Pomembno je bilo, da je ta znana, da se vse številke ujemajo in ima avto čim manj prevoženih kilometrov. To, da je redek, perfektno ohranjen in zmogljiv je bilo samoumevno. Potencialni kupci so se za 150 € registrirali in dobili kartončke s številko. Ob ponujeni ceni so dvigovali te kartončke, če so bili zainteresirani. Za tiste, ki so dražili preko telefona ali interneta, pa so ponudbe sporočali zastopniki RM Auctions. Še sedaj mi ni jasno, kako je voditelj med tisto množico sploh opazil, kdo dviguje kartončke, a v pomoč sta mu bila še dva, ki sta ostro spremljala reakcije med občinstvom.

Drug za drugim so se izmenjevali avtomobili pred tribuno. Napeto sem čakal na sivo-črnega kapljičastega talbota-lagota. Ko je končno prišel na vrsto, se je na ekranu odvil predstavitveni film. Napočil je čas resnice. Voditelj je povedal še nekaj podatkov in pozval kupce: »Shall we start at 2 millions? Anybody offers 2,5?« In cena se je pričela višati. Višanja so postajala vedno manjša. Zdelo se je, da je začelo interesentom zmanjkovati sape. Izjemen primerek avtomobilskega oblikovanja, eden najlepših avtomobilov sploh, je našel končnega lastnika za osupljivih 3,360.000 evrov. Le 300 tisočakov manj pa so iztržili za znan Bugattijev model Type 57 Atlante prototype.

Dan se je prevesil v noč in počasi je zmanjkovalo avtomobilov, ki so še čakali na dražbo. Eni so našli nove lastnike, drugi pa ne. Zdelo se je, da najbolj zveneči in najdražji ostajajo neprodani. Denimo slavni alfa romeo 6C 1750 grand sport spider (ocenjen na vsaj 2,2 milijona) in najdražji na dražbi – orjaški mercedes-benz 680 S torpedo-sport avant-garde by Saoutchik, ki so ga vrednotili med 6,5 in 8 milijoni! Kljub temu pa je RM Sotheby's na četrti dražbi v okviru dogodka Concorso d'Eleganza Villa d'Este prodal za skupaj skoraj 25,5 milijona vozil in med prodanimi primerki dosegel več rekordnih vrednosti za posamezne modele.

Na koncu sproščene in na poseben način čarobne dražbe, pred nočno osvetljeno vilo, sem se usedel v (običajni) avtomobil in se odpeljal proti hotelu. V realnem prehitrem 21 stoletju, med množico vsakdanjih vozil. Skoraj samoumevno je, da sem pomislil: »Le kdo so kupci teh starodobnikov? Če nekdo plača več milijonov za avtomobil, ki ga ne rabi, ne uporablja, potem gotovo v banki nima »samo« 10 milijonov.« Ali so ti ljudje dejansko takšni ljubitelji avtomobilov ali to dojemajo zgolj kot naložbo, je težko vedeti. Ob prej omenjenem dejstvu, da trg starodobnikov in naložbe vanje še vedno rastejo, pa jim tega nakupa gotovo ne bo žal. In dejstvo je, da smo lahko veseli, da takšni ljudje obstajajo, saj lepo poskrbijo, da se tehnična dediščina ohranja v brezhibnem stanju.

V živo prisostvovati dražbi, kakršna se je odvijala pri jezeru Como, je res dogodek, ki se zasidra v spomin. Okolica, vzdušje in predvsem izjemna vozila – vse se sešteje v nekaj uric paše za oči in ušesa. To je tudi prilika, da v živo vidimo marsikateri super redek avtomobil, ki ga celo na internetu težko najdemo.

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Asistenca: Uroš Zavodnik in Mladen Haramija

Galerija