Concorso d’Eleganza Villa d’Este 2017

Le teden dni po letošnji dirki Mille Miglia, je bila Italija ponovno središče sveta za ljubitelje starodobnikov. V Cernobbiu, ob slikovirem jezeru Como, se je odvijalo najbolj prestižno »lepotno tekmovanje« starodobnih avtomobilov v Evropi - Concorso d’Eleganza Villa d’Este. Glavna tema letošnega tekmovanja, ki ga obiskujemo že več let, se je slišala, kot bi jo predlagal Jules Verne: »Okoli sveta v 80 dneh – popotovanje skozi dobo rekordov«.

Jezero Como leži tik ob Švicarski južni meji, nedaleč od Alp. Zelo lepo urejen kraji so posejani z vilami, po jezeru se vozijo luksuzni čolnički, na cestah pa srečate nenavadno dosti zelo dragih avtomobilov. Že sam po sebi je utrip zelo prijeten, a tretji vikend v maju ima tradicionalno še posebej ekskluziven pomen. Takrat park pri luksuznem Grand Hotelu Villa d'Este zasedejo najlepši primerki starodobnih avtomobilov, ki ustrezajo eni od razpisanih kategorij tekmovanja Concorso d'Eleganza Villa d'Este. Takrat se obiskovalcu zazdi, da je iz hiteče vedno bolj »instant« sedanjosti vstopil v nek drug svet – ležeren svet prestiža in aristokracije.

Prvi Concorso se je pri Villi d'Este odvilal prvega septembta 1929, z 80 razstavljenimi avtomobili, ki so se potegovali za naziv najlepšega, oziroma za trofejo Coppa d’Oro Villa d’Este. V petdesetih je dogodek zamrl, a so ga sredi osemdesetih ponovno obudili, vandar takrat niso več izbirali najlepših med novimi avtomobili temveč najlepše starodobnike. Leta 2000 je pokroviteljstvo prevzel BMW Group, ki še danes skrbi za germansko dovršeno organizacijo, ki pa brez italijanskega utripa in izjemnih vozil ne bi imela čara. Povrh palme, jezero, lepe vile in temperature preko 30°C tudi v maju dajejo občutek, kot bi bil v morskem letovišču.

Concorso si je s časom zgradil izjemen ugled, saj so kriteriji za uvrstitev na tekmovanje zelo visoki. Organizatorji vsako sprva objavijo v naprej določene kategorije avtomobilov in motorjev, v katere se lahko prijavijo srečni lastniki vozil, ki kriterijem ustrezajo. Praviloma kategorije skupaj zaobjamejo dobršen del 20 stoletja in imajo smiselno tematiko. Tako so lahko tekmujoča vozila med sabo nekako primerljiva in se lahko potegujejo za zmago med »konkurenco«. Nagrade si lahko obetajo le najbolj redki, spektakularni in najlepši primerki, če so v odličnem stanju, delujoči, nadpovprečno estetski, elegantni in po možnosti še z zanimivo preteklostjo. O tem, kateri je najboljši ali najlepši po izredno temeljitih pregledih namreč odloča strokovna žirija, ki jo sestavljajo ugledni predstavniki avtomobilske branže, dizajna, motošporta. Že zgolj uvrstitev na tekmovanje pomeni izjemno čast in takoj dvigne vrednost vozilu, zmaga pa lahko vrednost tudi početveri! Predstavljamo si lahko, da gre za izjemna vozila, katerih vrednosti segajo on vrednosti hiš pa do neprecenljive.

»Vidno zakulisje« Concorsa d'Eleganza Villa d'Este se prične že v petek, s prihodom vozil in njihovih lastnikov. Dokaj malo avtomobilov se dejansko pripelje po cesti, pač pa zanje poskrbijo posebni prevozi, kar v Cernobbiu skupaj z ostalikmi pripravami povzroči pravi živ-žav. Organizatorji prispela vozila skrbno tehnično pregledajo, lastniki pa poskrbijo, da so do potankosti očiščeni in pripravljeni na razstavo. Ključno dogajanje se prične v soboto, pri luksuznem hotelu Villa d'Este, po katerem ima Concorso ime. Ker na ta prvi dan ogledov poteka ocenjevanje žirije in je bolj intimen, zaprt za širšo javnost, je vstop dovoljen le povabljenin ter izbranim medijem. Na srečo mi je povabilo Rolls-Royca omogočilo, da sem se tokrat tudi sam uvrstil mednje. Po strogem preverjanju sem se podal proti prizorišču.

Tik pred hotelom je pokrovitelj BMW razstavil nekaj svojih »biserov« iz aktualne ponudbe, a oči so mi takoj pobegnile na par konceptnih avtomobilov. Izbor najlepšega koncepta je postal del Concorsa v letu 2002 in od takrat dalje lahko na dogodku vidimo kontrast med starim in bodočim. Med koncepti je zmago slavil zelo lep koncept Renault Trezor, ki je s svojimi oblinami, dolgim prednjim delom in padajočim zadkom vsaj nekoliko spominjal na najbolj mišičaste kupeje iz sredine prejšnjega stoletja. BMW je kot pokrovitelj izkoristil priliko za svetovno premiero – pred hotel so na posebno mesto postavili koncept GT kupeja, ki je napovedal prihod serije 8. A odhitel sem naprej, na premiero Rolls-Royca, ki je bil prominentno postavljen v osrednjem delu parka.

Rolls-Royce, ki sodi v okrilje BMW Group, je luksuzno prireditev izbral za prav posebno predstavitev. Na vabilo v mailu mi je predstavnik za medije napisal, da gre za »najpomembnejšo predstavitev zadnjega obdobja«. Predstvili so namreč unikatni avtomobil Rolls-Royce Sweeptail, ki je bil narejen na željo bogatega zbiratelja in naj bi stal okoli 13 milijonov, kar pomeni, da je trenutno najdražji novi avtomobil. Zakaj ga omenjam? Pri Rolls-Roycu ga oznanjajo kot vračanje v nekdanje čase izdelave unikatnih ali maloserijskih avtomobilov po naročilu, kar so počele karoserijske delavnice v začetku dvajsetega stoletja. Prav na takšen način ustvarjeni redki starodobniki imajo velike možnosti na Concorsu. Se nam v času, ko so količine vseh vrst avtomobilov že tako velike, da postajajo nezanimivi, obeta nova doba unikatnih modelov? Prihodnost bo pokazala odgovor, a zame je bil čas, da odpotujem v preteklost.

Le nekaj korakov naprej se je razpostrl pogled na 52 starodobnih vozil, glede na različne kategorije ustrezno razporejenih ob jezeru. Pločevinaste obline, pestre barve in kromirani detajli so se lesketali obsijani s sončnimi žarki. Medtem, ko smo se novinarji trudili za posnetke, so lastniki in drugi gostje sproščeno kramljali ali zgolj posedali v sencah dreves ter senčnikov in uživali v toplem majskem dnevu, ki je postregel s temperaturami preko 30°C. Čeprav je težko vedeti, kdo se skriva za njihovo sproščeno elegantno-poletno urejeno podobo, gre pogosto za zelo bogate in tudi znane osebnosti, ki pa prijazno opazujejo mimoidoče.

Ni bilo prav dosti časa za fotografiranje, ko so se avtomobili pričeli pomikati pred hotel. Tam je znani poznavalec avtomobilov Max Girrardo na zanimiv način predstavi vsakega posebej – od lancie 12 HP typo 51 alfa, letnik 1908, do edinstvenega tovarniško strupeno zelenega ferrarija 365 GT/4 berlinetta boxer, letnik 1979. Kategorije avtomobilov sop imele že same po sebi zanimiva imena: »Demoni hitrosti: Vzdržljivostni pionirji zlate dobe«, »Potovanje v stilu: Okoli sveta v 40 letih« »Nasvidenje jazz, pozdravljen radio: S polno hitrostjo v trideseta«, »Hitreje, tišje, bolj gladko: Heroji dobe zračnega toka«, »Veliko potovanje se nadaljuje: Naslednjih 40 let«, »Hiti in flambojantni: Igračke playboyev«, »Supergioiello: Majhne igrače za velike fante« ter »Oblikovani s hitrostjo: Dirkanje skozi dekade«.

Že imena kategorij so nakazovala na obilo fantazije, a vseeno je bil zmagovalec prvega dne veliko presenečenje, ob pričakovanju skrajno dragega, elegantnega in v celoti superlativnega avtomobila. Slavni tradicionalni zlati pokal Coppa d’Oro je po izboru občinstva Ville d'Este pripadel najmanjšemu in vizualno skoraj najmanj vpadlivemu avtomobilu na dogodku – unikatnemu enosedemu dirkalniku Lurani Nibbio, ki ga je pred žirijo pripeljal 27-letni vnuk njegovega stvaritelja dirkača grofa Giovannija »"Johnnya" Luranija. Ta majhen, cigari podoben moder avtomobil, ki ga poganja 500-kubični dvovaljnji Moto Guzzijev motor, je bil sposoben hitrosti preko 160 km/h in je leta 1935 dosegel kar 18 svetovnih rekordov! Ne pričakovan razplet. A to je bil šele prvi dan.

Tudi drugi dan v Cernobbiu je bil prava paša za oči. Dogodek se je preselil k mogočni Vili Erbi, ki je v svojem parku gostila vse na tekmovanje uvrščene starodobnike in še stotine obiskovalcev. Še pred vstopom v park me je pot pepeljala skozi razstavni paviljon, kjer sem si ogledal BMW-jevo razstavo, ki je slavila kupejevsko tradicijo znamke v podporo že omenjeni predstavitvi koncepta serije 8. Razstava BMW group pa se nadaljuje tudi pred dvorano, kjer so razporejeni starodobniki znamk BMW in Mini.

Zadnjih osem let Concorso gosti tudi izbor najlepših motociklov. Tokrat so se dvokolesniki potegovali za nagrade v šestih kategorijah: »Sanje in avanture - Motocikli tridesetih in štiridesetih za velika potovanja«, »Alternative – Skuterji iz petdesetih, ki jih niso izdelali vodilni na trgu«,«Originali – Japonski ulični križanci iz šestdesetih«, »Okvirjeni v Evropi – Japonske štirke iz sedemdesetih v novih oblačilih«, »Dizajn motociklov – novi konceptni motocikli in prototipi«, »Mladostne sanje – Športni mopedi v Italiji v petdesetih in šestdesetih«. Glavno nagrado »Best of show« je osvojil Puch 250 Indien-Reise, letnik 1933, občinstvo pa je največ glasov oddalo konceptu Ducati Caffe racer, ki je nastal v sodelovanju z Audijevim design centrom.

Po končanem izboru motociklov sem si ponovno ogledal tekmujoče avtomobile in odkril kar nekaj takšnih, ki so mi bili še posebej zanimivi. Skrbnik impresivno velikega Duesenberga J letnik 1930 mi je razložil, da je avtomobil del velike zbirke romunskega tenisača Iona Tiriaca. Elegantni kupe Ghia L6.4 je nekoč pripadal pevcu Deanu Martinu, rdeča lamborghini miura sinu avtorja zgodbe o detektivu Scherlocku Holmesu, z rdečim maseratijem 2300 S pa je nekoč dirkal sam Sir Stirling Moss. Že prvi dan mi je v oči padla avantgardno aerodinamična tatra 77, z zračno hlajenim V8 motorjem, ki je lastnika obdržala kar na domačih čeških tleh. Še bolj vpadljiv pa je bil skrajno špičast Abarth 1000 Bialbero, ki je v šestdesetih postavljal hitrostne rekorde. Aerodinamične avtomobile je zastopal tudi lep Fiat V8 Supersonic, na decenten način pa je pritegnil mercedes 300 SL, ki je bil že originalno obarvan v svileno matirano turkizno barvo z ujemajočo se barvo usnjene notranjosti!

Po kosilu so se po parku se pričeli razlegati grmeči zvoki 6, 8, 10 in12-valjnih motorjev, ki so preglasili motorje večno lepih Rivinih glierjev in izletniškiških ladj na jezeru. Obiskovalci se na zvoke vedno burno odzovejo, saj podobnih danes ni več slišati - marsikateri tečejo, da bi videli, kateremu avtomobilu pripada. Skulpture na kolesih takrat oživijo in se po peščeni stezi popeljejo med občudovalci proti tribuni, kjer vsako vozilo posebej strokovno predstavijo. To je redek trenutek, ko je z nekaj sreče možno narediti kakšno fotografijo, saj so v parku praviloma vsi obkroženi s publiko. V primerjavi s starodobniki se koncepti proti odru pripeljejo precej bolj neopazno, saj jih je vedno več na električen pogon.

Tako kot na vseh tekmovanjih tudi na Concorsu d'Eleganza Villa d'Este napetost narašča do razglasitve. Avtomobili se drug za drugim predstavijo in nato sledi še podelitev priznanj. Čeprav so vsi prisotni avtomobili vredni občudovanja, ne more zmagati vsak. Nagrade poberejo res izjemni primerki in kot že večkrat doslej je tudi letos nagrado Best of show pa tudi nagrado občinstva Ville Erbe dobil vedno nasmejani italijanski arhitekt, velik zbiratelj Corrado Lopresto za prototip Alfa Romeo Giulietta SS, iz leta 1957. Po mnenju žirije je ta prototip zapolnil vrzel med Bertonetovimi študijami Alfa Romeo BAT in modelom Alfa Romeo Giulietta SS. Vse omenjene je oblikoval legendarni Franco Scaglieonne in zanimivo – na Concorsu je Corradov avtomobil predstavila prav oblikovalčeva hči!

Čeprav se popoldne še ni prevešalo prioti večeru je razglasitev zmagovalcev pomenila kar prehiter konec dogodka, ki nas je popeljal v avtomobilsko preteklost. Celodnevno umirjeno vzdušje se pretrga na hitro in park se izprazni. A napolnjeni z vtisi med vožnjo domov številni že težko čakamo naslednje leto in novo nadaljevanje najlepšega med avtomobilskimi izbori.

Besedilo: Aleksander Praper
Fotografije: Aleksander Praper, Uroš Zavodnik
Asistenca: Mladen Haramija

Galerija